Resnična resničnost: Simulacije

Jaz sem tank!
Pozdravljeni!
V novem letu Resničniki nadaljujemo s svojim poslanstvom. Vsakih štirinajst dni se vam bomo trudili približati svet računalniških tehnologij.
Na začetku oddaje ste videli Gašperja, ko se poskuša vživeti v vlogo tanka na precej staromoden način. Danes namreč za to poznamo simulacije. To so programi ali sistemi, ki nam omogočajo, da se vživimo v situacije v katerih sami nikoli ne bomo. Ali pa vsaj upamo, da ne bomo. Poznamo takšne domače, kjer na kavču vozimo Boeing 747 in takšne prave, na kateri se učijo letalski piloti, ladijski kapitani in čisto pravi vojaki.

V simulacijah je verjetno, vsaj za vojsko, pomembno, da se tudi nasprotniki realistično obnašajo. Ampak, če pogledam zadnjih 10 ali 15 let v igrah, je grafika postala fenomenalna, neverjetna, realistična. Nasprotniki me pa še vedno že desetisočič na isti brezupen način napadejo. Kako je s tem? Ali bodo kdaj pametnejši?
Pametnejši bodo, ker se pač funkcije, ki vodijo umetno inteligenco spreminjajo, ampak zadnje čase je trend v tem, da bi bili nasprotniki skriptoni, tako kot v scenariju, ko igralec pride do njih, se z njimi bojuje in potem nasprotniki predefinirano reagirajo na to in ker je velik boljše, velik bolj kinematično kot pa če je to umetna inteligenca, ki se pač obnaša po enih vzorcih, ki jih poznamo že 10 let. Zaradi tega potem je videti, kot da so enako neumni že zadnjih 10 let. Potem ne bo dosti boljše? Kaj pa simulacije za vojsko in na eni strani tiste za domačo rabo, za zabavo? Kakšna je bistvena razlika med njimi, ko jih delate?
Predvsem je pri vojski pomembna stabilnost. Da je to vedno stabilno, da je rezultat neke poteze vedno predvidljiv, da ni napak v programju, da je cela stvar preverjena, zaradi tega tudi grafika toliko slabša, ker je toliko dlje v preverjanju. Pri igrah pa to ni pomembno. Smo že navajeni, da igre več ali manj ne delajo, da se usuvajo in tako naprej. Tako da pri igrah pa ni pomembno. Poglejmo si prispevek o tistih simulatorjih, ki se ne sesuvajo. Ste se kdaj vprašali, kako se je pilot letala s katerim

Za učenje naj bi simulatorji uporabljali tudi piloti letal enajstega septembra. A je kak pritisk, da naj bi bile simulacije manj realistične, da se ne bi mogli takih stvari naučit? Na nas še ni takega pritiska, tudi mislim, da v industriji še ni, je pa tudi res, da so piloti dejansko se učili v pravih letalskih šolah.
Kaj pa realizem v igrah. Zadnje čase so napovedi posebnih fizikalnih procesorjev, na posebnih fizikalnih karticah, ki naj bi tako kot grafične pospeševale te operacije. Ali je to prihodnost ali je zgolj reklamna poteza?
Jaz mislim, da je to prihodnost, da to manjka ta fizikalna realističnost v igrah manjka in je zelo zahtevna za procesor, tako da jaz mislim, da je potreba po eni taki stvari.
Še ena stvar več za plačat. Za Lineraiderja, za jahača črte, a si že kdaj slišal? Ne nisem še slišal.
No, boš pa zdaj.

Če ste gledali zadnjih nekaj oddaj Resnične resničnosti, ste zagotovo opazili, da v tipično računalniško usmerjeni oddaji vse več govorimo o tehnologijah, ki včasih z računalništvom niso imele kaj dosti skupnega. No, tule v škatli me čaka še en izdelek, ki ga lahko uporabimo tako v računalniške, kot neračunalniške namene. Ko odpremo škatlo, vidimo, da je projektor. V primerjavi z LCD- ji, še posebej pa z navadnimi katodnimi monitorji bolj prenosen. Za prikaz slike se uporabljajo različne tehnologije, skupno pa jim je to, da zelo kvalitetna in močna žarnica posveti čez plast, na kateri se nahaja slika. Če jo želimo prikazati, pa vse skupaj projeciramo čez lečo. Projektorji nam lahko služijo kot nadomestek tako televizorjev, kot računalniških monitorjev. To se lepo vidi tudi na zadnji strani, kjer so priključki za video vhode. Na večini projektorjev boste videli podobno sliko. Napravo lahko priključimo na projektor preko običajnih analognih, tako kot tudi preko novejših digitalnih vhodov. Tako. Projektor postavimo tja, kjer nam najbolj ustreza. Če ga ne bomo premikali, ga je pametno namestiti kar pod strop. Za najboljšo kakovost slike je najprimerneje, da ohranimo prave kote med projektorjem in steno, na katero projeciramo. Ker to ni vedno možno, imajo projektorji že vgrajeno programsko opremo, ki take napake odpravijo. Večina projektorjev ima tudi možnost samodejne nastavitve. OK, projektor imamo nastavljen, tako da lahko že poizkusimo s projekcijo slike na rumeno, pobeljeno steno. Ja, sam sem si kriv, kaj sem pa hotel v svoji sobi imeti optimistično vzdušje. No ja, resnici na ljubo je projeciranje slike tudi na še tako belo steno slaba rešitev, ker je taka stena neravna. Zato moramo kupiti še posebno belo platno, ki kvalitetno odbija projecirano sliko. Tako. Pa smo končali naš projekt namestitve projektorja. Sedaj lahko samo še uživamo v kakšnem kvalitetnem filmu. Projektorji so dobra alternativa danes priljubljenim plazmam in LCD televizorjem. Seveda pa niso prav poceni, saj se cene gibljejo od slabih 1000, pa tudi do 5000E. Kot je v navadi si poglejmo še eno odštekano idejo. Na spodnjem naslovu, kjer ne manjka niti spletni forum, lahko dobite načrte za izgradnjo lastnega projektorja. Če ste eksperimentalnega duha poizkusite. Zagotovo bo ceneje. Zdaj nam bo Gašper pokazal še kako je bilo s starimi simulacijami. Katere so pa tebe, igre, najbolj prevzele v starih časih? Ja za časa Spectruma se spomnim, da sem veliko igral Checkerd flag, to je bila simulacija vožnje formule 1. V spominu jo imam kot foto, realistična zadeva pa verjetno ni.
Boštjan, najlepša hvala za obisk v oddaji, veliko uspehov pri preganjanju duhov.
Hvala lepa.
Mi pa si poglejmo stare igre.

Če se ozremo v preteklost, je en naslov, ki je z nami na osebnih računalnikih praktično že od vseh začetka. Pravzaprav še prej. To, kar poznamo pod imenom Flight simulator, se je pričelo daljnega leta 1975 kot diplomska naloga nadebudnega študenta. Kaj pa danes? 10. različica priljubljenega letalnega programa, ki je že desetletja pod okriljem Microsofta, se lahko pohvali kot najobsežnejša igra sploh.
O ne! Osnovni paket sploh ni velik, ampak dodatna ozemlja, teksture pobrane iz posnetkov Orto photo, ljubiteljska letala in letališča, skratka delo velikanske skupnosti, je povzdignilo igro v steber vse svetovne igralne populacije. Pravijo, da že dolgo ni več najboljša, a zagotovo je najpopularnejši in kot tak si torej zasluži še naprej biti na častnem mestu letalskih simulacij. V povsem druge vode oziroma zračne tokove, nas popelje simulator izpod rok ruskih programerjev. Ti so nam na domačem Linkče pripeljali najljubši ruski bojni stroj iz 2. svetovne vojne, znameniti EL 2. tudi strokovnjaki se strinjajo, da je letalni model izpiljen do skrajnosti in v času, ko so epski dvoboji še kraljevali nebu, si težko zaželimo kaj več. 1946 ni nadaljevanje prve igre niti dodatek. Je zbir vsega, kar je bilo dodelano ali dodano po izidu izvirnika in nabor tega je velikanski.
Srečali se boste tako s starimi napol razpadlimi škatlami, kot skrajno futurističnimi poskusi nemškega bojnega stroja, da bi spreobrnili vojno srečo v svojo korist. Poleg legendarnega Falcona in sodobnega Lock on moderna IR Combat, je to naslov, ki mora biti v zbirki vsakega sobnega bojnega pilota. Torej, če vozimo letala, vlake in jadrnice, je samo še vprašanje časa, kdaj bomo stopili za krmilo velike prekooceanke. Ravno to nam omogoča Ship simulator 2006. Bi se radi popeljali s čolničkom na tropskem otoku? kot kapitan pripeljali tanker v pristan? Ali pa se podali na krstno popotovanje največjega med največjimi? Titanika! In ob tem popolnoma pozabili treščiti v ledeno goro. O ja! Obstajajo ljudje, ki porečejo, da na svetu ni bolj dolgočasne zadeve, kot guncati se po morskih valovih in bruhati v vedro. A isti pridaniči se bodo zmrdovali nad vlaki, ker vozijo po tračnicah in letalih, ker ni fore viseti nekje v praznino. Ne pustite se jim prepričati. Mogočni stroji z desettisočih konjskih sil, ki poslušajo samo vas, so zagotovo prevelik izziv, da bi se mu kar tako odrekli.