|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Resnična resničnost: Spletne storitve
Premiera: torek, 07. november 2006, Vse oddaje
   Pozdravljeni v Resničnosti! Za kaj vse uporabljate splet? Verjetno za marsikaj. Od bančništva do nakupa letalskih kart in iger na srečo. Skratka, uporabljate tako imenovane spletne storitve. In tem posvečamo današnjo oddajo. Z mano je Vuk Čosić, legenda slovenskega spleta. Živijo, Vuk! Si eden tistih, ki so prvi spoznali širino ideje globalnega spleta. Bil si med prvimi spletnimi umetniki na svetu. Verjetno imaš marsikaj za povedat, ampak začniva z nečim lahkim. Koliko časa na dan prebiješ na spletu? Od budnega stanja veliko večino, ne vem pa, koliko v procentih. Osemdeset procentov budnega stanja, zdaj pa izračunaj. Spim tri ure na dan, ali pa spim trikrat na teden, kakšen teden je zelo sproščen. Naši gledalci verjetno malce manj, na ulicah pa smo jih vprašali, katere spletne storitve uporabljajo. E- bančništvo, trgovine po internetu. Uporabljate mogoče katero od teh? Ja, Klik. Kakšen se vam zdi? Je prijazen do uporabnika? Se znajdete v uporabniškem vmesniku? Ja, precej. Kaj pomeni precej? Kje se ne? V bistvu se kar znajdem, ker dosti uporabljam, tako da vem, kje je kaj. Kaj pa Frendi & Flirt? Uporabljate vsi? Ja. Se vam zdi, da je prijazen do uporabnika? Meni je fino, ker preko spleta spoznavaš ljudi. Se znajdeš, veš kako uporabljati? Ja, seveda. Je zelo lahko? Če znaš angleško, je čisto v redu, če ne, ne znaš nič. Poznam veliko spletnih storitev. Recimo? Nakupi prek interneta, spletno poslovanje z banko. Uporabljaš kaj od tega? Niti ene.  Niti ene? Zakaj ne? Zdi se mi brez veze. Raje stvari opravim v živo, z ljudmi, kakor preko računalnika. Kakšni se ti zdijo uporabniški vmesniki? Si imel kdaj kakšne težave z uporabo, da kakšne stvari nisi našel? Bi se dalo govoriti. Malo je zmanjšana ponudba, včasih je slab strežnik ali pa server in dela zadeva bolj počasi.   Morda se niti ne zavedamo, koliko spletnih storitev uporabljamo in koliko jih je na voljo. Dejstvo pa je, da je splet " vroč ". V podjetja, ki ponujajo servise, se vlaga ogromno denarja. Vendar pa smo nekaj podobnega enkrat že videli, pa se je vse končalo leta 2001, s tako imenovanim pokom podjetij pika kom. Zdaj cene znova rastejo. Google je trenutno na borzi vreden 140 milijard dolarjev. Se lahko vse še enkrat sesuje v prah? Tako kot vsaka druga. Vezana je na percepcijo vrednosti in na ekstremni dervinizem pri delovanju borze. Različni investitorji lačni profita bodo več ali manj tvegali vezano na percepcijo. Kar pa zadeva ostale stvari, ne bi rekel, da imamo razlog za strah. Ogromno se vlaga, to je dejstvo. Zakaj si ti vlagatelji mislijo, da bomo vse to počeli na spletu? Kaj nam te spletne storitve prinašajo? Gre za to, da se populacija pomika proti spletu. Čez deset let nam bo čisto smešno, nezamisljivo se pogovarjat o času, ko smo brez kakšne web podpore, izvajal svoje vsakodnevnosti. Zdaj smo v periodi tranzicije, smo družba v tranziciji. Ne bi analiziral posameznega kolenčka, kot če bi bil v zamrznjenem stanju. Izpostaviva YouTube, storitev za izmenjavo videov med ljudmi. Prejšnji mesec se je komaj leto in pol staro podjetje prodalo Googlu za 1. 6 milijarde dolarjev. Kaj YouTube ponuja takega, da je toliko vredno? Enostavno so zadeli social networking potencial interneta. Internet služi čemu? Služi temu, da ljudje nekaj počnejo. Moram biti malo abstrakten. Google je tu videl poslovno priložnost in ker pričakuje velike uspehe oglaševanja na video področju, je povedal, da celo njihov Google video, ki je tehnično odličen, ne more nič v primerjavi z neko socialno močno storitvijo, kot je YouTube. Mi pa si poglejmo še eno zgodbo o uspehu. Slovensko. Prva stran te zgodbe je bila napisana pred šestimi leti. Neko običajno podjetje je izdajalo elektronske publikacije. Videli so, da vedno večja količina podatkov na spletu počasi postaja nepregledna, zato so svoje znanje umestili tudi na to področje. Nastal je, trenutno najpopularnejši, spletni iskalnik v Sloveniji. Najdete ga na naslovu, ki kar kliče po iskanju. HYPERLINK " http: / / www. najdi. si " www. najdi. si Začetki so bili zanimivi. Iskalnik naj bi bil najprej bolj portal, kot iskalnik. Kasneje se je fokusiral v sam iskalnik, v zadnjem letu pa zopet širimo naš spekter storitev, v skladu s potrebami ljudi, ki ga uporabljajo. Iskalnika praktično ni bilo treba reklamirati. Bil je tako dober, da se je beseda širila kar od ust do ust. Širil pa se je tudi najdi. si, kar med naše južne brate. Na Hrvaškem, s storitvijo pokdak. hr, v Srbiji s storitvijo pokdak. co. yu in v Bosni in Makedoniji s pokdak. ba oziroma pokdok. com. mk. Za širjenje v tujino smo se odločili, ker so trgi bivše Jugoslavije še razmeroma nerazviti, sicer to v zadnjem času ne velja več, zlasti za Hrvaško, pa tudi Srbija se zelo hitro razvija. Še vedno pa velja to za ostale trge bivše Jugoslavije. Gre za to, da potem, ko enkrat razviješ tako tehnologijo, ko vložiš večino sredstev v razvoj, je zelo smiselno iskat nove trge, kjer jo lahko unovčiš. Danes je najdi. si veliko več, kot le spletni iskalnik. Najdi. si ponuja najboljše iskanje po slovenskem spletu in to je tisto, kar ga od globalnih konkurentov, dela zelo privlačnega. V Sloveniji je več kot petnajst milijonov spletnih dokumentov, ki jih najdi. si tedensko osvežuje oziroma obdeluje, tako da je zelo hitro moč najti vsakršno informacijo na internetu na najdi. si. Poleg tega, pa je tukaj še kopica drugih storitev. Iskanje po slikah, avdiu, videu, ponujamo servis, ki je na spletnem naslovu novice. najdi. si, ki agregira dnevne novice vseh večjih dnevno- informativnih časopisov. V zadnjem času je izredno popularna storitev zemljevidov, ki je na zemljevid. najdi. si. Poleg tega pa tu najdemo še avto portal, nepremičninski portal, humor in družinske filtre. Pred kratkim pa je širno Slovenijo pretresla novica o prodaji najdi. si v tujino. Resnica je nekoliko drugačna, saj najdi. si išče le strateškega vlagatelja. Smo v zadnji fazi analize, primerjave in izbire pravega partnerja, ki bo prinesel največ sinergijskih učinkov. Po vsej verjetnosti bo šlo za tujega vlagatelja. Najdi. si je danes to, kar je, zaradi ekskluzivnosti na Slovenskem trgu. Konkurence namreč nima. V Sloveniji si ne predstavljamo, da bi bil prostor še za nekoga, ki bi lahko na ta način deloval. Če bi naša zgodba govorila o zmajih in princeskah, bi se tu najbrž končala. Za najdi. si pa se šele dobro začenja. Pisala jo bo prihodnost. Želimo postati vodilni lokalno- informacijski servis. Kakršnekoli lokalne informacije potrebujete, pridete na najdi. si, ki vam zadovolji vse te potrebe. Najdi. si verjetno je nekakšna zgodba o uspehu. Bo to edina slovenska, ali lahko pričakujemo še kakšno? Upam, da bomo videli še kaj, razen da je najdi. si podjetje, ki uspešno plava v teh nenavadnih malih vodah. Tu nimamo za predstavit kaj otipljivega kakšnemu tujcu. To je samo projekt tipa, tudi naša vas bo imela olimpijski bazen. To je, me too, jaz tudi projekt.    Je na globalni ravni kakšna spletna storitev, za katero mi še ne vemo, ti pa. Veliko jih je. V tem je lepota. Iskati main stream ali visoko popularno storitev, ki bi veljala za večino populacije planeta, je izgubljena bitka, kot so Windowsi, zaradi problema z univerzalno uporabnostjo. Ne moreš narediti orodja, ki je za vse enako dobro. Tu je lepota tega long taila, pristopa, kjer opažamo mass customization. Bom razložil kdaj drugič. Poglejmo, katere storitve zanimajo našo deskarko Vesno, Sergej pa bo povedal, kako do spleta, ko v bližini sploh ni računalnika. O spletnih storitvah na netu smo že govorili. Tokrat vam predstavljamo nove možnosti. Slovar slovenskega knjižnega jezika je obvezen pripomoček pri pisanju vsakega eseja, prošnje za delo, seminarjev ali celo diplome. Najdemo ga tudi na spletu. Recimo, da ste inteligentni, vendar ne dovolj, da bi vedeli, kako se to pravilno napiše, vtipkate ge kar pomeni geslo, dodate enačaj, začetek besede int in zvezdico. Slovar vam pomaga tudi pri odkrivanju pravilnih naglasov. Tudi da je bezeg v resnici bezeg, ni težko ugotoviti, če razlikujete med krativcem in ostrivcem. Vse besede pa so pravilno izpisane in naglašene tudi v sklanjatvah in izpeljankah. Tovrstno razmišljanje človeka hitro utrudi, zato poglejmo nekaj zabavnega. Vsi si radi izposojamo videokasete in dvd- je, da pa je to zdaj mogoče tudi preko spleta najbrž še ne veste. Spletna videoteka deluje preprosto. Izdelate si svoj seznam filmov, jih naročite, prejmete po pošti, si jih ogledate, vrnete in dobite nove. Izbirate lahko med različnimi znanimi žanri, na voljo pa so vam tudi posebne zbirke, med katerimi lahko najdete tudi kultne in evropske filme, ter glasbene dokumentarce. Prednosti spletne videoteke so, da je naročnina mesečna, število izposojenih filmov pa neomejeno. Pri tem pa je poštnina v obe smeri brezplačna. Poskusiti ni greh, pravijo! Zelo uporabna zadevica na spletu, ki vam lahko prihrani veliko časa in živcev je tudi portal elektronskih storitev javne uprave. Uporabnikom omogoča dostop do različnih vlog, med drugim lahko tukaj podaljšate veljavnost svojega prometnega dovoljenja, v kolikor gre seveda za vozilo, ki ne potrebuje tehničnega pregleda. Plačilno sredstvo v tem primeru je lahko Eurocard, Activa, Abanet in Moneta. Po najkrajši poti pa lahko pridete tudi do rojstnega in poročnega lista ali pridobite potrdilo o nekaznovanosti. Ugotovitve ankete RIS- a kažejo, da se za elektronsko nakupovanje zanima polovica uporabnikov interneta, za bančno poslovanje pa kar 75 %. Vse večje slovenske banke vam ponujajo vpogled v stanja in promet na tekočem računu, plačila položnic, naročilo kreditnih kartic in drugo. Najprej morate izpolniti pristopnico za opravljanje storitev preko Bank Neta. Dobite jo v bančni enoti, kjer imate odprt račun, ali pa si jo natisnete z interneta, ter izpolnjeno oddate na banki. Ko pridobite uporabniški ime, geslo, identifikacijsko kartico in pin, lahko začnete poslovati preko neta. Čeprav se že relativno veliko ljudi zanima za elektronsko nakupovanje, pa jih le 20 % meni, da je spletno nakupovanje boljše od klasičnega. Tudi sama jo raje mahnem v trgovino in izberem, kar mi je všeč. Kaj pa vi? Ko so petsto let pred našim štetjem Grki potolkli Perzijce, je moral ubogi Sel preteči 42 kilometrov, da je lahko domačinom sporočil novico o zmagi. Danes bi postopek potekal nekoliko drugače, saj bi lahko srečnež namesto 42 kilometrskega teka, enostavno poslal sms in si s tem rešil življenje. Ja, tako enostavno je to danes. Klasični telefoni niso več aktualni, saj je mobilna telefonija v večini primerov skoraj enako poceni, da ne omenjamo dejstva, da lahko svoj mobilnik prenašate v žepu in greste z njim kamorkoli želite. Ob pojavu GSM omrežij, smo uporabniki dobili možnost pošiljanja kratkih sporočil, za katere, po pravici povedano, nihče ni pričakoval, da bodo tako velika uspešnica. Saj nihče niti ni mislil, koliko današnji najstniki spravijo v 160 znakov besedila. A hkrati z razvojem interneta, smo uporabniki računalnikov dobili elektronsko pošto, ki je bila brezplačna, vanjo pa smo lahko spravili besedilo, slike, glasbo, skratka karkoli smo želeli. S takratnimi telefoni ni bilo mogoče pregledovati spletnih strani in pošiljati elektronske pošte. Z razvojem tehnologije se je to spremenilo. Poglejmo si, kako lahko na mobilnikih beremo elektronsko pošto in gledamo spletne strani. Ogledali si bomo dva mobilna aparata: Nokio E61, predstavnika t. i. pametnih telefonov, in Sony Ericsson K750i. Z obema lahko pregledujemo elektronsko pošto in spletne strani, le na malo drugačen način. Pri obeh telefonih za vzpostavitev e- pošte vpišemo enake podatke, kot bi jih vpisali v program na računalniku, torej uporabniško ime, geslo, naslov do strežnika, morebitno šifriranje. Nato le še preverimo pošto, in že lahko beremo nova sporočila. Kot vidite, lahko pametni telefon prikaže poslano pošto oblikovano tako, kot smo jo poslali, medtem, ko na SonyEricssonu vidimo neoblikovan besedilo. Razlika je še bolj opazna pri brskanju spletnih strani. Zaradi omejenosti mobilnih telefonov pred leti ni bilo možno gledati spletnih strani na mobilnem aparatu. Da bi to omogočili, je bil zasnovan standard WAP, s katerim smo lahko gledali oblikovno mobilnikom prilagojene spletne strani. Bolj znani WAP strani v Sloveniji sta Mobitelov Planet in SiMobilov Vodafone Live. Seveda ima tudi naša RTV svoj WAP portal. Kaj pa, če bi si želeli ogledati stran naše RTV tako, kot jo vidimo na domačem računalniku? V tem primeru nam ne ostane drugega, kot da posežemo po pametnemu telefonu, ki ima brskalnik tudi vgrajen. Kot vidite, lahko uporabljate internet in berete elektronsko pošto kjerkoli, le imeti morate ustrezen mobilnik. Kot zanimivost omenimo še Blackberry, kanadski proizvod, ki ga lahko kupite pri Simobilu. Naprava je zanimiva zaradi drugačnega načina prenosa elektronske pošte. Namesto, da bi se vi spomnili in vsake toliko časa pregledovali pošto, jo strežnik Blackberryju kar pošlje. To izgleda podobno, kot pri prejemu kratkega SMS sporočila, saj vam ni potrebno pregledovati, če imate nova sporočila, ampak vam to mobilnik javi samodejno. Tako, da se ne bojte, ko boste naslednjič šli na sprehod v gozd, še vedno ste povezani na vse možne načine. Le pazite, da vas to ne zasvoji. Včasih je bolje svoj mobilnik tudi enostavno ugasniti. Včasih pa znajo spletne storitve tudi neprijetno presenetiti. Ko sem iskal avtobus na strani ljubljanske avtobusne postaje, so mi hoteli zaračunati za to, da bi videl ceno prevoza. Kot, da ne bi hoteli, da bi se sploh vozil z njimi. Je to normalno?    Normalno ni, naravnost idiotsko je. Te ljudi slučajno poznam, so legende slovenskega razvoja interfest designa. Na avtobusni postaji si prej imel seventies style, črno plastično tablo, z majhnimi, od nikotina rumenimi črkicami. Gor si imel ves vozni red in si vedel, kdaj gre bus za Škofjo Loko. Babica, vnuček, vsak, tri generacije narazen, je prišel pred to tablo, našel svojo vas in se znal usesti na avtobus. Danes pa imaš info kiosk, ki ga je lažje vzdrževat, hahaha, ki jim ga je nekdo prodal in je zato v vsakem danem trenutku vrsta za uporabo. Jaz ga ne znam uporabljat, ampak mogoče sem nov v teh stvareh. Ta ista pamet je porodila briljanten posloven poskus, da bodo končno obogateli. Ne morem verjet. To je skoraj tako kretensko, kot NLB, ki zaračuna Klik, namesto, da plača nam, da ga uporabljamo. Prikopala sva se do prijaznosti. Kaj je prijaznost storitev? Taka storitev, ki izhaja iz dejanskih potreb, želja in navad uporabnika in ne taka, ki izhaja iz prebranega manuala neke kupljene aplikacije tujega proizvajalca, oziroma še hujše, pameti lokalnega razvijalca. Gašper nama bo pokazal še eno malce nazadnjaško dojemanje spleta. Naše babice že desetletja uporabljajo in ustvarjajo spletne storitve. Pri tem si pomagajo z različnimi razvojnimi orodji. Njihovi izdelki so precej robustni, uporabni, imajo pa manjši problem. Tule smo izgubili zvezo z eno kvačko. Moj najljubši del tega staromodnega spleta, pa je tale. Že desetletja pred konkurenco, mobilni splet. Na pobočju ljubljanskega gradu, tukaj za mano, se je izgubila črna kvačka. Najditelju nudim 500 gramov čokolade. Srečen lov! Da, včasih so splet dojemali nekoliko drugače. Zgodba o tem, kako je splet začel osvajati Slovenijo, pa v naslednjem prispevku. Kako in zakaj ste se odločili postavit prvi spletni strežnik? V začetku leta 1993, smo imeli že številne druge načine za izmenjavo znanstvenih informacij, ampak so se pojavile ideje, da bi to posodobili, naredili lepše, in takrat je moj kolega Mark Martinec rekel, naj naredimo Web. Mislim, da v Sloveniji takrat ni bilo deset ljudi, ki bi razumeli, kaj to je. Čez poletje smo se učili tistega najbolj primitivnega programiranja v HTML in jeseni smo zložili prvo slovensko predstavitev, ki vsebinsko ni bila tako majhna, imela je nekaj o institutu, nekaj o Sloveniji, vina, recepte. Zgodovinski datum za nas je 23. november, 1993, ko je ta stvar prvič prišla v javnost. Decembra je bila v Svetovnem trgovinskem centru razstava slovenske znanosti in smo tja privlekli to našo zadevo. Takrat so Web lahko stregle samo delovne postaje z Unixom. Bilo je kar precej dela in preden se je razstava začela, je vse delalo. Ko se je začela uradna otvoritev in ko je k naši stojnici pristopil Milan Kučan, je meni vse zmrznilo. Po nekaj mučnih trenutkih, ko sem poskusil stvar usposobit, je Kučan rekel, da verjame, da te stvari ponavadi delajo in šel naprej. Najraje bi se udrl v tla.    Kakšen je bil odziv javnosti in medijev na postavitev prvega strežnika? V veliki meri smo svoj uspeh merili po tem, koliko odziva smo dobili na sam naš strežnik. Če se prav spomnim, jih je bilo od 23. novembra do konca, 35, in to se nam je zdelo kar precej. Mislim, da jih je bilo v naslednjem mesecu 700. Treba se je zavedati, da ko smo mi ta strežnik postavili, je bil en prvih izmed petdesetih na svetu. Kot prva pomembna pridobitev, je bilo sodelovanje novinarja Čibeja, ki ne samo, da je preoblikoval vsa besedila, da so imela glavo in rep, da je preoblikoval navigacijo na spletu, ki smo ga oblikovali. Boris Čibej si je tudi izmislil ime Matkurja in za popularnost strežnika še bolj pomembno, v ekipo je pritegnil Tomaža Lavriča, alias Diareja, ki je naredil vse te znane ikone, po katerih je Matkurja postala znana. Od tam naprej je zgodovina. Tako je slovenski splet pričel rasti. Pojavile so se prve osebne strani in prve spletne storitve. Nekatere se stalno spreminjajo, nekatere so nespremenjene že deset let. Tiste prve spletne predstavitve pa žal ni več mogoče najti v nobenem arhivu. In kako si sam občutil ves ta razvoj spleta skozi več kot desetletje? Veliko tega se je zgodilo, veliko poslovnih zgodb, inženirskih zgodb. Zame so najbolj zanimive uporabniške zgodbe oziroma razvoj prepletenosti spleta z našim dejanskim življenjem in aktivnostmi. Tu opažam fino krivuljo, ki je ne bi znal narisat, ampak verjamem, in to je mogoče taka dediščina, hippies from hell, to je pač gradnik Weba. Kam bomo šli naprej v tej zgodbi? Mislim, da k večjemu približevanju Weba k realnosti. Ne vidim, kako bomo šli narazen, vidim, kako bomo šli nazaj, sploh na nek stadij pred Broadband, pred always on internetom. Tu se bodo stvari samo stopnjevale. Trgovci imajo prav. Vuk, najlepša hvala za sodelovanje v oddaji in veliko uspehov. Zdaj pa še koristen nasvet za vse tiste, ki imate preveč spletnih poštnih predalov.  Zadnje čase vse več ljudi uporablja pošto prek spleta. Primeri takih poštnih storitev so na primer gmail, mail. yahoo. com in hotmail. com. Problem, s katerim se soočajo mnogi, pa je, da ima človek lahko več poštnih naslovov. Znanci potem včasih pošljejo pošto na naslov, ki ga njegov lastnik morda preveri enkrat na mesec, medtem ko drugi naslov človek preveri vsak dan. Včasih imamo pošto tudi v službi, kjer nimamo spletnega vmesnika. Vso pošto bi radi imel na kupu, kar pa ni mogoče. Kako to rešit? Ena izmed možnosti je ta, da si doma postavimo majhen spletni strežnik in s programčki pretakamo pošto z različnih spletnih storitev na svoj strežnik. Potem beremo vso pošto skupaj. Če hočemo brati preko spleta, potrebujemo program, vmesnik za branje pošte preko spleta. Namestite si Squirrelmail. V ozadju uporablja IMAP strežnik, kar pomeni, da lahko tisto pošto, ki jo berete preko spleta, berete tudi s pravim odjemalcem pošte in kadar ga imate na voljo, lahko izkoriščate vse prednosti, Squirrelmail pa uporabljate kadar ste na poti. To je za danes vse. Nasvidenje.    Ena prvih iger, ki nas je nadobudno mladino potegnila v kapitalistične kremplje upraviteljskih strategij, je bil Railroad tycoon. Igra izpod prstov legendarnega Sida Mayerja je bila na prvi pogled preprosta, a zmagovali v njej so le mojstri. Povzročila je pravo poplavo Tycoonov, ki jih je po zadnjem štetju več kot petdeset. In še na stotine takih, ki spadajo v isto kategorijo, a si tega naziva niso nadele. Dandanes ima poslovno strategijo na policah praktično vsaka založniška hiša. Kako se počuti človek, ki tako lastnoročno stvari ne le žanr, temveč celo industrijo? Verjetno kot res velik frajer. No, Sidova ekipa se vrača h koreninam in po mega uspešni četrti Civilizaciji, so se odločili na novo napraviti tisto, kar je njihovega šefa proslavilo pred desetletjem in pol. Bojda tudi na veliko željo igralske srenje. Railroads, kot se novinka imenuje, je bržkone točno tisto, kar smo si želeli. Dobri stari Railroad tycoon, oblečen v lepo trirazsežno srajčko, ki je poganjala že Pirate in Civilizacijo in z domiselnimi igralnimi načini. Stari kralj v preobleki za novo stoletje. Sid, kdaj dobimo novo Alfo Kentauri? Igranje domišljijskih vlog na računalnikih, se krepko razlikuje od tistega pravega, pri katerem se kup prijateljev zbere v sobi in poda v spretno nastavljene pasti, ki si jih izmišlja vodja igre. V digitalnem svetu ponavadi zgolj sledimo že v naprej začrtani zgodbi. A že pred časom se je pojavila igra, ki je kampanje željnim ljudekom ponudila možnost, da prično ustvarjati čisto lastno fantazijo in jo delijo z drugimi. Imenovala se je Neverwinter nights in je bila izjemno lepo sprejeta. Kup zastonjskih in plačljivih dodatkov, ki gredo še danes dobro v promet, je spodbudil Atari, da navrže nekaj denarcev za nadaljevanje. Le tega izdeluje ekipa sami prekaljenih mačkov, ki so v veliki meri odgovorni, da je po dolgoletni krizi žanr znova zaživel. Zato so pričakovanja temu ustrezna. Neverwinter nights 2 uporablja isto srce, kot prejšnjikrat predstavljena igra. Liki pa se bodo pokoravali zadnji izdaji pravil temnic in zmajev. Dungeons & Dragons 3. 5. Zadevščina bi morala priti na police ravno te dni.    Vsake toliko slišimo govoriti kakega razboriteža, da so tudi računalniške igre umetnost. Žal pa je tako, da večino zadevščin, ki pridejo na police, mirno lahko razglasimo za kič. Nakrancljane z oko jemajočo grafiko in bobnečimi zvočnimi učinki in prav malo vsebine. Potem pa pridejo primerki, ki vate vržejo umetnost z velikim U. Ponavadi z daljnega vzhoda, kjer še niso pozabili, da je igra lahko izrazno sredstvo in ne le prodajni artikel. Točno sem spada Okami. Le malokdo bi upal reči, da gre v osnovi zgolj za akcijsko igro z nekaj miselnimi vložki. Enako bi lahko rekli, da je Mona Lisa samo slika, kar takrat še niso poznali fotoaparatov. Okami je prav v srce segajoča igralna izkušnja, sicer bližja japonski populaciji kot nam, robatim zahodnjakom. Vendar si upam dati roko v ogenj, da nikogar ne bo pustila ravnodušnega. Na evropskem trgu je še ni. Čakati bomo morali tam malo čez novo leto. Največji zagrizenci pa so jo gotovo uvozili že iz Amerike oziroma Japonske, če znajo brati grabljice. Gre za Playstationovo ekskluzivo, lastniki osebnih računalnikov, pa si podobnih umetnosti le želimo.  Toliko o spletnih storitvah. Res upam, da ste v oddaji opazili kakšno novo, ki jo boste s pridom uporabili. Vabimo vas, da nam na elektronski pošti pustite kako vprašanje, pohvalo ali kritiko, poveste pa nam lahko tudi, kakšne teme iz sveta računalništva vas najbolj zanimajo. Če ste oddajo zamudili, bo kmalu na spletu, tam pa se lahko tudi prijavite na dopisni seznam, kjer vas obveščamo, kdaj smo spet na sporedu. V naslednji oddaji bomo govorili o tem, kako radii in televizije osvajajo internet. Zakaj so objavljeni videi tako slabe kakovosti? Zakaj ni prenosov športnih dogodkov? Vse o tem, 21. novembra. Se vidimo.
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|