|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Resnična resničnost: Windows Vista
Premiera: torek, 17. oktober 2006, Vse oddaje
   Tukaj imamo malo starejši računalnik in sedaj nekatere zanima kako nanj spraviti Okna Razgled. Ja. Čisto preprosto. Živijo. V tokratni oddaji bomo govorili o prihajajočem operacijskem sistemu Windows Vista. Razlog je preprost. To bo sistem, ki bo prihodnjih nekaj let zapovedoval, kako bodo izgledali in delovali računalniki na naših mizah. Windows XP naj bi po prvih napovedih dobili naslednika že leta 2004, pa se je izid prestavljal in prestavljal. Zdaj pa je naslednik, imenovan Vista menda tik pred vrati, zato bomo to oddajo posvetili novostim v njem. Z mano je Matjaž Ladava, Microsoftov svetovalec in specialist za varnost pa tudi velik poznavalec Viste. Pozdravljen. Živijo. Začniva z zamudami. Je prestavljanje iz leta v leto v podjetju povzročilo živčnost, nervozo? Ne bi rekel, da smo bili živčni, verjetno nejevoljni. Treba je razumeti, da smo z Visto začeli že pred Windowsi XP. Na koncu se je izkazalo, da je Microsoft hotel preveč stvari integrirati v en produkt, oziroma je hotel biti pred časom. Zato smo leta 2004 projekt začeli na novo. Dve leti kasneje bomo Visto dejansko izdali, kot smo tudi planirali. Bo zdaj zares prišla, menda še ne letošnjega leta? Za poslovne uporabnike bomo dali Visto ven novembra. Microsoft potrebuje okoli tri mesece, da naredi škatle, spakira produkt. Za ostale uporabnike bo na trgu januarja. Najbolje da si pogledava, kaj Windows Vista prinaša.  Najnovejša in hkrati tudi najbolj pričakovana novost iz podjetja Microsoft počasi prihaja na prodajne police. Poudarek je na počasi, saj jo lahko pričakujemo šele po novem letu. Vista, kakor so poimenovali počasi prihajajočo izdajo operacijskega sistema Okna, pa se je v okviru svetovne turneje ustavila tudi pod Alpami in nam postregla s čisto svežim pogledom v lepote Viste. Zakaj lepote? Ker je Vista resnično lepa. Z Visto se želi Microsoft tudi nekoliko znebiti nevarnosti, ki jih je povzročala uporaba prejšnjih izdaj Oken. Protivirusna zaščita pa še vedno ostaja v domeni drugih proizvajalcev programske opreme. Kljub, za marsikoga igračkastemu videzu, pa pri Microsoftu zagotavljajo, da niso zanemarili naprednejših uporabnikov. Tako tudi Vista ostaja zelo prilagodljiva za različne uporabnike. Malo manj prilagodljiva pa je glede strojnih zahtev. Nova Okna so namreč pravi požeruh.  Voda na mlin, torej, trgovcem z računalniško opremo. Malo manj pa so prodajalci računalnikov zadovoljni z napovedanim datumom izdaje. Božiček bo torej letos nosil računalnike s starejšimi Okni. Ali pa bo raje razjezil trgovce in počakal nekaj mesecev ter prinesel računalnik opremljen z novo Visto. Morda pa bi bili otroci bolj veseli novih sani in snega.   Toliko o novostih. Koliko časa jo imaš ti že na mizi? Dobil sem jo lani junija, testno verzijo Viste in sem jo takrat tudi namestil. Po tolikem času uporabe, kaj je tista stvar, ki te je najbolj zitrigirala? Težko je reči. V Visti je ogromno novih funkcionalnosti. Ta search, iskanje, se mi zdi fantastično, ker spremeni človekov način razmišljanja, kako hrani podatke na računalniku. Prej smo hierarhično urejevali datoteke na disku, zdaj pa lahko skozi search kjerkoli poiščemo datoteke, kjerkoli na sistemu. Pa ne samo datoteke, tudi elektronsko pošto, multimedijske vsebine. Se nam ne bo zgodilo, da bomo imeli zdaj vse povprek razmetane datoteke, ker bomo vedno vedeli kako jih najti? Verjetno bomo imeli malo bolj razmetane datoteke. Konec koncev je važno, da datoteko poiščeš. Kaj pa grafična plat sistema? Grafični vmesnik Aero je lep, ampak šele aplikacije, ki bodo prišle z Visto bodo pokazale tisto pravo moč Aero vmesnika. Meni je všeč, ampak ko se ga navadiš, ga nekako sploh ne opaziš, ga odmisliš. Je uspešno deloval že na prvem računalniku, ker naj bi bil strojno zelo zahteven? Ko testiraš produkt, greš od prvih faz dalje. Produkt bo počasen, ker je hitrost in optimizacija produkta v sekundarnem planu. To pride šele kasneje. Ja, na začetku je bila Vista precej neodzivna, vendar zdaj deluje precej hitro na povprečni strojni opremi.    Prav neverjetno je, kako so nas razvijalci operacijskih sistemov v relativno kratkem času razvadili na vse bolj tekočo in na lepšo uporabniško izkušnjo. To je bilo posledično tudi mogoče zaradi neverjetnega tempa pri razvoju računalnikov, saj je Moorov zakon, ki nareka podvojevanje zmogljivosti računalnikov vsakih osemnajst mesecev veljal še do pred kratkim. Pričakovali bi, da bi se s takim tempom dvigovale tudi cene, a se je zgodilo ravno obratno. Zelo zmogljive računalnike lahko danes kupimo po cenah, za katere smo pred leti kupovali računalnike slabše zmogljivosti. Velika večina nas danes uporablja operacijski sistem Windows XP, ki je izšel leta 2001. Kmalu po izidu je Microsoft že napovedal naslednika, imenovanega Longhorn, ki naj bi bila le vmesna verzija pred popolno prenovitvijo operacijskega sistema. A ker so v tistih letih širokopasovne povezave doživljale pravi razcvet, je Microsoftu postala prioriteta varnost. Tako je vse več inženirjev moralo prej razvijati že narejeni Windows XP, kar je posledično zakasnilo datum izdaje Longhorna. A vseeno, Longhorn, sedaj dokončno poimenovan Windows Vista, prihaja. In januar 2007, dokončni datum izida, se nezadržno bliža. Poglejmo si, kakšen računalnik bomo morali imeti, da nam bo Vista delovala zadovoljivo. 40GB diska danes ni več noben luksuz. Priporočljivo je imeti vsaj 512, raje pa kar 1GB pomnilnika. Tudi grafična kartica mora biti relativno nova in imeti vsaj 128MB pomnilnika, čeprav ga več nikoli ne škodi. V Visto je Microsoft vložil ogromno dela, kar vidimo tudi po tem, da še na nobeno prenovljeno izdajo operacijskega sistema nismo čakali več kot pet let. Microsoft je prenovil skoraj celoten sistem, seveda pa nas najbolj zanima novi grafični vmesnik. Za izrisovanje slike uporablja kar grafično kartico, kar zagotavlja precej bolj gladko delovanje in boljšo kakovost izrisa slike ter več efektov. Potrebujemo tako grafično kartico, ki podpira DirectX 9, kar pa danes znajo malodane vse grafične kartice naprodaj. Starejši računalniki bodo morali uporabljati okrnjen grafični vmesnik, vendar se najbrž vsi strinjamo, da tudi ta izgleda lepše, kot v Windows XP. Ne moremo pa se otresti občutka, da smo prenovljene grafične efekte že nekje videli. Applov operacijski sistem MacOS 10 je vse napredne efekte uvedel že pred leti. Apple se tega seveda zaveda, kar lahko vidimo v stalnih zbadanjih Appla. Leto dni nazaj so na konferenci razvili ogromne plakate, na katerih je pisalo: " Redmond, zaženite fotokopirne stroje. " Redmond je mesto, v katerem ima Microsoft svoj sedež. Ostalo lahko sklepate sami. Podjetja bodo imela z zamenjavo iz Windows XP na Visto zagotovo težave, saj to pravi logistični problem, pri katerem ne sme priti do izpada dohodka, zaradi nedelovanja računalnikov. Najbrž se bodo prehoda lotevali postopno. Pa mi, domači uporabniki? Če imate računalnik star tri leta ali več, boste razočarani ugotovili, da vam Vista ne bo tekla gladko. Če pa bi to želeli, boste na žalost morali kupiti nov računalnik, saj nadgradenj za tako stare računalnike v trgovinah skoraj ne prodajajo več. Zadnja leta smo bili pomirjeni s tem, da lahko brez težav uporabljamo štiri leta star računalnik, ki popolnoma zadostuje našim potrebam. Z izidom Viste se tem brezskrbnim dnem bliža konec, tako da je očitno, da bomo morali razbiti svoj šparovček.  Proizvajalci strojne opreme si, glede na povedano, manejo roke, vendar ali ni malce tvegano, da Microsoft od svojih uporabnikov zahteva nove nakupe? Uporabniki verjetno imajo svoj cikel menjavanja strojne opreme, tako da Microsoft na to nekako ne vpliva, kdaj si bodo želeli Visto. Dejstvo je, da Vista teče spodobno tudi na današnjih sistemih. Edina stvar, ki je bolj vprašljiva, je grafični vmesnik, ker je to neka novost v Visti. Če se temu odpoveš, lahko uporabljaš računalnik, ki je starejši letnik. Ko sva ravno pri vmesnikih. Stvari gredo naprej, zdaj gledamo novo stopnjo v njihovem razvoju, bo naprej vse popolnoma tridimenzionalno? Kaj lahko pričakujemo? Odvisno od potrebe. Dejstvo je, da bo šel uporabniški vmesnik v večjo interaktivnost, prilagajanju uporabniku, več bo barv, več bo avdio video posnetkov, mogoče kasneje tudi v tridimenzionalno, vendar je zdaj še malo prezgodaj.  Zdi se, da trije največji opreacijski sistemi Vista, MacOS X in Linux hkrati dobivajo nove vizualne in funkcionalne lastnosti. Koliko je pogledovanja h konkurenci med tekmeci? Verjetno vsi spremljamo kaj kdo počne, ampak rekel bi, da je Microsoft dokaj inventiven na tem področju. Enako velja za Apple. Linux določene stvari šele kasneje doda v operacijski sistem. Če pogledamo uporabniški vmesnik, bi rekel, da sta tu glavna tekmeca Microsoft in Apple.   Pozdravljeni. Tukaj imamo tri računalnike. Na prvem je Applov operacijski sistem, na drugem je zadnja beta različica distribucije Ubuntu, in na tretjem je predzadnja beta različica Microsoftovega operacijskega sistema Vista, ki so jo pri Microsoftu, ne vemo zakaj, poimenovali Lift Candided 1. Poglejmo si izgled vseh teh treh operacijskih sistemov. Najprej na Applu. Ko zaganjamo programe iz vrstice spodaj, vidimo, da se ikone lepo povečajo, da lažje vidimo kateri program bomo zagnali. Če imamo več programov, lahko med njimi preklapljamo, pri čemer imamo ikonice. Kadar hočemo izbrati eno izmed oken, ki so na namizju, potegnemo miš v rob in vsa okna se lepo zmanjšajo, da lahko izberemo okno, ki ga hočemo. Če želimo preklapljati med namizji, namizja izbiramo tako, da vrtimo navidezno kocko. Poglejmo sedaj Ubuntu. Če zaženemo program, oziroma, ko imamo zagnanih več programov, lahko med njimi preklapljamo tako, da gledamo njihove predoglede. Vidimo torej, kaj se v programih dogaja. Če potegnemo miško v kot, se nam okna pomanjšajo, da lahko izberemo tisto, ki ga hočemo. Če imamo več namizij, lahko med namizji preklapljamo tako, da vrtimo navidezno kocko. Poglejmo zdaj še Visto. Če preklapljamo med programi, med preklapljanjem vidimo pomanjšana okna v katerih se vse naprej dogaja. Med temi okni lahko preklapljamo takole. Če okno pomanjšamo, se lepo minimizira z animacijo. Naslednja stvar, ki jo boste v naslednjih letih precej uporabljali je iskanje. In sicer iskanje vaših lastnih datotek. Namesto, da bi datoteke urejali v mape, kot ste do sedaj, boste iskali datoteke po ključnih besedah. Tako lahko pri Appleu v eno vrstico vpišemo pojem in računalnik nam v trenutku najde vse datoteke, ki vsebujejo ta pojem, pri čemer išče tudi po vsebini datotek in po raznih podatkih, ki so spravljeni v datotekah. Poglejmo Ubuntu. Spet lahko pod išči vpišemo poljubno ključno besedo in računalnik nam najde vse dokumente, ki jo vsebujejo, pri čemer najde tudi Wordove dokumente. Poleg tega lahko za vsako datoteko nastavimo zaznamke, ampak iskanje po teh zaznamkih ne deluje. Če pogledamo Visto, imamo spet možnost iskanja in sicer v vsakem raziskovalcu lahko vpišemo ključno besedo in nam računalnik najde vse datoteke, ki to ključno besedo vsebujejo, pri čemer lahko vsaki datoteki dodamo zaznamke in iskanje dela tudi po zaznamkih, kar je super. Vista torej prihaja. Že takoj po novem letu boste imeli vsi uporabniki Windowsov možnost izkusiti lepote sveta, kakršne imajo na voljo že več kot eno leto pri Applu in približno tri mesece pod Linuxom. Seveda boste te lepote izkusili najkasneje po tem, ko kupite nov računalnik. To je za danes vse. Na svidenje.  Noben izdelek torej ni povsem popoln. Nekje je v prednosti en, drugje drugi. Eno od področij, kjer je Microsoft moral krepko pohoditi plin, da bi ujel konkurenco, pa je nedvomno spletni brskalnik. Firefox in Opera sta izzvala velikana, ki odgovarja z novim Internet Explorerjem. Poleg besedne zveze spletni brskalniki, večkrat slišimo zvezo epska bitka. Beseda se uporablja kar pravilno, saj borba za prevlado na trgu spletnih brskalnikov spominja kar na kakšno stoletno vojno. Bolj divje dogajanje na bojišču lahko pričakujemo že v bližnji prihodnosti, saj glavna proizvajalca spletnih brskalnikov pošiljata na bojišče nove izdaje svojih programov. Najprej bomo videli čisto nov Internet Explorer, označen s številko 7.  Ker jahanje po valovih spleta postaja vedno bolj adrenalinsko, je program največ sprememb doživel na področju varnosti. Uporabnik bo zelo zaščiten. Seveda si najbolj želijo, da bi njihov brskalnik uporabljalo kar čim več uporabnikov. Tukaj jim sanje uspešno ruši naslednji tekmec, Mozillin Firefox. Na njihovi spletni strani že lahko najdemo preizkusno izdajo brskalnika s številko 2. Kako pa bo izgledal spletni brskalnik v prihodnosti? Internet Explorer bo na naše računalnike prišel kmalu. Do takrat pa nas bo s funkcijami, ki jih prinaša razveseljevala konkurenca. Na koncu se ustaviva še na področju za katerega si specializiran, varnost. Windows XP so imeli ogromno težav, virusi, črvi, vdori. Zdaj so obljube, da bo to vendarle veliko boljše. Kako? Obstajata dve možnosti Internet Explorerja.  Verzija 7. 0, en je za Windows XP, drugi je pa tisti, ki je integriran v Visti. Tisti v Visti izkorišča še interne mehanizme varnosti same Viste, kot je kontrola integritete, ki je bila omenjena v prispevku. Verjamem, da bo ta brskalnik bolj varen, kot tisti v XP. Windows XP so imeli svoje težave, vendar Serivse Pack 2 je dokaj dobro rešil večino varnostnih problemov. Windowsi so najbolj na udaru, vendar niso edini s težavami. Je sploh mogoče narediti popolnoma varen operacijski sistem?   So programerji nesposobni, ali je tehnična težava tako velika? Sto odstotno varnega sistema nikoli ne bo. Če se uporabnik želi ustreliti v nogo, se lahko. Vsak operacijski sistem mu to omogoča. Najšibkejši člen v verigi varnosti je sam uporabnik. Če prepričate uporabnika, da bo izvedel neko akcijo, potem lahko škoduje svojemu sistemu in svojim podatkom. Bistvo varnosti je postaviti prepreke uporabniku, da se mogoče zamisli nad tem kaj počne. Še en očitek je, da je Microsoft popravil luknjo v sistemu za preprečevanje kopiranja tako rekoč takoj, v treh dneh, najhitreje do zdaj, medtem ko je treba na varnostne popravke treba čakati malo dlje. Tudi teden, dva, za tiste najhujše. Varnostni popravki, ki so vezani na operacijski sistem imajo širše aplikacije. Microsoft, preden izda varnostni popravek, mora iti skozi vse faze testiranja, lahko se zgodi, da damo varnostni popravek na trg in potem kakšno stvar tudi pokvarimo. Zato je pomembno, da so varnostni popravki bolj stestirani, medtem ko DMR je majhna funkcionalnost v Media Playerju, ki jo je lažje kontrolirati, kot pa Security Hot Fix za celoten operacijski sistem. Gospod Ladava, hvala za obisk v studiu. Na koncu pa imamo še eno samo vprašanje. Kdaj ste nazadnje igrali Solitaire? Zadnje čase nimam časa za Solitaire.  Vesna se je poglobila v Solitaire in druge kratkočasne igrice. Karte, biljard, bowling, šah, golf in drugo je večina vajena prakticirati v družbi, nekje na prostem ali v kakšnem za to namenjenem prostoru. Bolj ali manj družabne igre pa so vse bolj popularne tudi na spletu. Radi igrate tarok, pa nimate soigralca? Ni problema. Tarok. net vam priskrbi vse, kar potrebujete. Igro je mogoče brezplačno in hitro namestiti na svoj računalnik.   S tem pridobite svoj vzdevek in geslo in igra se lahko začne. Če želite trenirati bodo vaši soigralci že ustvarjeni računalniški liki, ki poznajo pravila morda še bolje kot vi sami. V primeru, da ste začetnik vam bo program pomagal in vas opozoril, če boste delali prevelike neumnosti. Bolj izkušeni mački pa se radi povežejo na splet, kjer igrajo prijateljske igre. Priključite se k prosti igralni mizi ali izberete soigralca med tistimi, ki so trenutno na voljo. Ko boste obvladali pa se lahko prijavite celo na spletno tekmovanje. V kolikor vam angleščina ne povzroča težav, vas bo zagotovo navdušila katera izmed mnogih iger na gamescene. com. Med najbolj popularne miselne igre, ki resnično razgibajo vaše sive celice, ta hip spada japonska sudoku. To je kvadrat, ki vsebuje devet polj v mreži 3x3. V vsaki mreži je že vpisano nekaj številk, ki jih ne morete spreminjati. Ostale kvadratke pa morate zapolniti s številkami od 1 do 9, pri tem pa se številke v vsakem posameznem kvadratu in tudi navpičnih ter vodoravnih stolpcih ne smejo ponoviti. Težava igre je v tem, da obstaja samo ena pravilna rešitev. Sicer pa lahko sudoku igrate tudi na spletni strani naše televizije. Tudi Večerova spletna stran vam ponuja obilo zabavnih iger, hkrati pa zelo podrobna in jasna navodila, kako jih igrati. Ena izmed dobrih, starih in priljubljenih je tetris, kjer poskušate s pravilno izbiro postavljanja likov čim bolj zapolniti prazen prostor. Ljubitelji biljarda lahko namesto krogel na igralni površini potapljate bombe. Časa imate 100 sekund, po izteku mora ostati samo vaša bela krogla, ki jo morate ves čas igre obdržati na mizi. Igrate lahko tudi priljubljene helikopterske manevre ali se podate v džungelsko pustolovščino. Ena izmed bolj preprostih iger pa je bowling, kjer namesto kegljev podirate nune.  Če mislite, da je to najbolj bizarna igra na spletu, potem morate obvezno videti še tole. Precej okajenega možakarja boste s premikanjem miške levo in desno, pri tem svetujem minimalne premike, poskušali pospremiti domov. Moj rekord je 50m, takrat možakarja zloži na tla in ob glasnem smrčanju zaspi. V primeru, da vendarle pride domov, je tukaj še drugi del igre, kjer mu pred domačim pragom pomagate vzdrževati nivo kisline v želodcu. In če vam ne uspe? Ne bom rekla dober tek, ampak samo srečno! Naš svet je lep. Skrbimo, da tak ne ostane. Tako mislijo tudi pri malem angleškem podjetju Introversion, ki smo jih pred leti že predstavili s hekersko igro. Danes nam namesto vdiranja v računalniške sisteme ponujajo nekaj neskončno večjega. Globalno, termonuklearno vojno.  Že prvi pogled na igralno površino nas spomni na prej omenjeni film. Skrajno poenostavljena grafika, točno taka, kot smo jo videli na velikanskih zaslonih. Odštevanje časa po katerem se stanje pripravljenosti zviša in ko doseže Deaf con 1 je čas, da pritisnemo na veliki rdeči gumb in nasprotnika razblinimo v sijaju stotisočerih sonc. Po apokalipsi lahko uživamo skupaj z do petimi prijatelji preko mreže. Greh bi bil, ne pomeriti se z živim nasprotnikom. Na sejmu v Leibzigu smo uzrli tudi kaj neugledno stojnico, na kateri je češko poljska naveza programerjev predstavljala zelo zanimivo igro. V kup jo spravljajo že dve leti, po romanih znanega poljskega fantazijskega pisatelja Andreja Sapkovskega. Pri nas gospod ni znan, ker se ga ni usmilil še noben od slovenskih založnikov. A ob poplavi fantazijskih naslovov bi se dalo to kaj hitro spremeniti.  Čarobec se s Smelo ponaša s srčkom Aurora. Njihovi so Vitezi stare republike, ki so jo izdali po licenci Vojne zvezd. Med ostale bonbončke sodita še privlačna zgodba in neumorna akcija. Tuji mediji so nad videnim navdušeni. Ali bomo navdušenje delili tudi igralci se bomo lahko prepričali v začetku leta 2007. Kar smo videli do sedaj, vsekakor obeta.   Če smo pričeli s popolnim uničenjem vsega lepega, pa se za konec podajmo v očem bolj prijazne vode. Kaj mislite, katera igra za X- box je bila pred izidom najbolj pričakovana? Halo? Niti pod razno. Vsi smo se slinili nad napovedjo tekme ekstremne odbojke. Igre, za katero so obljubili, da v njej ne bo poskakovala samo žoga. Odbojka je v igri bila. A v resnici je šlo za, na Japonskem zelo popularni, simulaciji zmenkarij. V njej so slučajno nastopale deklice, ki se vse, dead or alive, drugače tepejo na mrtve. Uspeh ni izostal in še za letos so napovedali nadaljevanje. Iz naslova igre pa je odbojka izginila neznano kam. Športne aktivnosti v igri zagotovo bodo, recimo butanje z ritkami, še vedno pa bo šlo za zmenkarije na najbolj neverjetne načine. Vsi oboževalci silikonskih teles se zdaj verjetno že slinite, ostali pa se privoščljivo hahljamo. Igro bomo naročili v nevtralni embalaži in nikoli priznali, da si jo lastimo. Še tolažba za čistune. Deklice obleke ne odvržejo. Tudi s kakim popravkom ne. Vse skupaj je čisto nedolžno in ja, raje vidim, da otroci gledajo razgaljena kot krvava telesa. Morda bomo v prihodnosti povedali še kaj več o izkrivljenih japonskih igričarskih okusih. Za danes pa bo to vse. Lep pozdrav. Upam, da vam je bil tokratni razgled po Visti všeč, sicer pa bo prej ali slej pristala na večini naših računalnikov. Iz prejšnje oddaje smo vam dolžni opravičilo, saj smo pozabili podpisati profesorja doktorja Staneta Pajovnika, ki je razlagal o eksplozijah baterij. Intervju z njim, seveda nerezan, z drugimi skupaj lahko najdete na naši domači strani. V naslednji oddaji bomo govorili o spletnih storitvah. Kam smo prišli od legendarne matkurje? Oddaja bo na sporedu 7. novembra, spet na prvem programu ob osemnajsti uri. Čisto na koncu pa še Gašprjev nasvet, kako čim hitreje do Viste. In tako pridobimo 3D pogled tudi čez starejši računalnik. Kako lepo zračno ozadje.
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|