Odprti kop - Tarča: Kdo bo plačal največ?

Besedilo, Slike

Premiera: ponedeljek, 23. februar 2009, Vse oddaje

Prejšnja: Sejnine in nagrade

Naslednja: Financiranje strank

NOCOJ V TARČI: KDO BO PLAČAL NAJVEČ?

DOBER VEČER, SPOŠTOVANE GLEDALKE IN GLEDALCI! TAKO KOT V SVETU, TAKO TUDI MI ŽIVIMO V NEKAKŠNEM KRČU PROTIKRIZNIH UKREPOV IN SEVEDA PRIČAKOVANJ, KAJ SE BO ZGODILO. A MI SE NOCOJ SPRAŠUJEMO ŠE NEKAJ DRUGEGA. IN SICER, ALI LAHKO KRIZA V SLOVENIJI POVZROČI IN VZPOSTAVI DRUGAČNA RAZMERJA MED BOGATIMI IN REVNIMI, SE PRAVI, MED NAJNIŽJIM, SREDNJIM IN NAJVIŠJIM SLOJEM. BOMO VIDELI, KAJ BODO NA TO, PA SEVEDA NA ŠE KAKŠNO VPRAŠANJE REKLI NOCOJŠNJI GOSTJE TUKAJ V STUDIU, BI LAHKO REKLA KOMPETENTNA EKIPA SOGOVORNIKOV. DOBER VEČER, SPOŠTOVANI GOSTJE IN DOBRODOŠLI.
DOBER VEČER. ZAČNIMO PA S PRISPEVKOM IN SICER TAKOLE: STROKOVNJAKI ŠTEJEJO ZA TISTI NAJNIŽJI SLOJ, ZADNJIH 20 ODSTOTKOV NAJNIŽJIH DOHODKOV. ISTOČASNO VEMO, DA JE PRAV TA SLOJ ŽE PLAČAL KRIZO, OZIROMA PLAČUJE Z NIŽJIMI PLAČAMI, ISTOČASNO SE SEVEDA POJAVLJAJO ŠTEVILKE ODPUŠČANJ, VELIKE ŠTEVILKE ODPUŠČANJ. IN SEVEDA, UKREP, VLADNI UKREP, KI NAJ BI UBLAŽIL TA VAL ODPUŠČANJ, KOT VEMO, GRE ZA SUBVENCIONIRANJE DELOVNEGA ČASA. PRI TEM JE ZANIMIVO, DA PRAVZAPRAV NOBENA STRAN NI S TEM UKREPOM PRAV ZADOVOLJNA, NE DELODAJALCI NE POSAMEZNI EKONOMISTI IN TUDI NE SINDIKATI.
PODROBNEJE V PRISPEVKU.

TO JE LIST PAPIRJA, KI PRINAŠA NEPOVRATNO DRŽAVNO POMOČ. NATANČNEJE, TO JE ZAHTEVEK ZA SUBVENCIJO, KI GA PODJETJE POŠLJE ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE, ČE PRED TEM ZNIŽA DELOVNI ČAS NA 36 ALI 32 UR IN SE ZAVEŽE, DA V POL LETA PREJEMANJA DRŽAVNE SUBVENCIJE, NE BO ODPUŠČALO DELAVCEV. PRED TREMI MESECI JE BILO Z NAJVIŠJEGA VRHA REČENO: POVEDAL SEM, DA BOMO ODPRLI ZDRAVI DEL GOSPODARSTVA. ZDAJ, KO JE ZAKON O SUBVENCIONIRANJU POLNEGA DELOVNEGA ČASA ZAČEL VELJATI, SINDIKALISTI UGOTAVLJAJO: ZAČEL SE JE LOV NA SUBVENCIJE.
NAPOVEDANE LOČNICE MED ZDRAVIM IN SLABIM DELOM GOSPODARSTVA NAMREČ NI. ZAKON VELJA ZA VSE: DOBRE, SLABE, IZVOZNIKE, IZGUBARJE, TISTE Z DOBIČKI. NA VOLJO JE 230 MILIJONOV NEPOVRATNEGA DENARJA ZA DELNO SOFINANCIRANJE PLAČ, PIŠE 2. ČLENU ZAKONA. POGLEJMO PRAKSO: MARIBORSKA TOVARNA SWATY IMA OD TEGA MESECA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS IN 10 ODSTOTKOV NIŽJE PLAČE. NAROČIL JE MANJ, ŠE LANI JE IMELO PODJETJE 1, 2 MILIJONA DOBIČKA.
VODSTVO JE RAZLAGALO TO TAKO, KOT SEM VAM POVEDAL. NI NAROČIL, NI DELA, ZATO MORAMO VSI NEKAJ PRISPEVAT. TUDI VODSTVO SI JE ZMANJŠALO PLAČE ZA 10 PROCENTOV. V KOLIKOR NE BI ŠLI V 36- URNI DELAVNIK, BI VERJETNO PRIŠLO DO ODPUŠČANJ. VODSTVO JE POVEDALO, DA BO S TEM ZAŠČITILO 20, 25 DELOVNIH MEST. SEDAJ SMO IMELI OKOLI 20 DELAVCEV NA MINIMALNI PLAČI. BOJIM PA SE, DA JIH BO ZDAJ VEČ KOT POLOVICA, OKROG 200. DELAVEC JE PREJ Z NADURAMI, Z NOČNO IZMENO, S SOBOTNIM DELOM, Z IZMENSKIM DELOM, ZASLUŽIL 700 EVROV. SEDAJ, KO JE VSE TO ODPADLO, BO ZASLUŽIL 500 EVROV. TO JE MINIMALNA PLAČA. NE VEM, KAKO BODO S TEM PREŽIVELI. MALO NAS SKRBI TO PREGLEDOVANJE DELAVCEV. V ZAČETKU SEM POVEDAL, DA SMO V SWATYJU POŠTENI, DELOVNI LJUDJE. 20 LET NISMO IMELI PREVERJANJ, TAKŠNIH. IMAMO SVOJE VARNOSTNIKE IN NAS PREGLEDUJEJO. SEDAJ, PREJŠNJI PETEK, SO PRIŠLI TRIJE VARNOSTNIKI IN SO NAS ZAČELI PREGLEDOVATI. MISLIM, DA JE TO PRITISK NA DELAVCE, SAJ VERJETNO, ČE BI KOGA DOBILI, MISLIM, DA NISO NOBENEGA, BI JIH ODPUSTILI IN BI SE TAKO REŠILI DOLOČENEGA ŠTEVILA DELAVCEV.

SINDIKAT JE ZAHTEVAL, DA SE 60 EVROV NAMENI DELAVCEM, VENDAR LASTNIK NI POPUŠČAL. MI SMO GA PREGOVARJALI, SMO POVEDALI, DA BOMO POTRPELI, DA BOMO NAREDILI SVOJE, AMPAK LASTNIK PRAVI, DA IMA TEH 60 EVROV ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST. BOJIM SE, DA BO ŠEL V ŽEPE LASTNIKOV, DA BODO IZPLAČEVALI DIVIDENDE, IMELI VIŠJI DOBIČEK IN SE BOJIM TEGA. ZA KAJ BO TOREJ VODSTVO PODJETJA PORABILO DRŽAVNE SUBVENCIJ? KO SMO PRVIČ GOVORILI S PREDSTAVNIKOM PODJETJA, SO NAM POVEDALI, DA ŠE NE VEDO. NEKAJ DNI ZATEM PA JE DIREKTOR POVEDAL: TA DENAR BO ŠEL SEDAJ, V PRVI FAZI, ZA POKRIVANJE STROŠKA PLAČ TO POMENI, DA BOMO S TEM DENARJEM LAŽJE ZBRALI POTREBNO KOLIČINO DENARJA, KI JO POTREBUJEMO ZA IZPLAČILO PLAČ.

SE BO MORDA S TEM DENARJEM ODPLAČEVAL KAKŠEN KREDIT, INVESTICIJE? BOSTE?..
JAZ MISLIM, DA SEM JASNO POVEDAL, ZA KAJ BO TA DENAR. TA DENAR BO NAMENJEN ZATO, DA BOMO LAŽJE IZPLAČALI PLAČE. NIČ DRUGEGA.
SWATY JE DANES ZASEBNO PODJETJE. 73 ODSTOTKOV JE V LASTI AVTOTEHNE, TA PA V LASTI PROBANKE, NA ČELU Z ROMANO PAJENK. MIMOGREDE, PROBANKA JE IZDATNO VKLJUČENA V ŠROTOV MENEDŽERSKI PREVZEM LAŠKEGA. DRUGI LASTNIK JE HAD, KI GA PREK VERIGE PODJETIJ OBVLADUJE BRAT PAJENKOVE, TOMAŽ ROČNIK. OBA STA UVRŠČENA NA LESTVICO STOTIH NAJBOGATEJŠIH SLOVENCEV. TRETJI LASTNIK PA JE AVTOTEHNA Z LASTNIMI DELNICAMI. AVTOTEHNA JE TUDI LASTNICA KOMETA, KJER SO ŽE ODPUSTILI 10 DELAVCE, NEURADNO KER NISO PODPISALI ANEKSOV. TUDI TAM, TAKO KOT V SWATYJU, JE DIREKTOR ALEŠ MIKELN. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE JE PRISTOJEN ZA NADZOR NAD DODELITVIJO DENARJA IN IZVAJANJEM POGODB.
ZAKON NE ZAVEZUJE IN TUDI MI NE PREVERJAMO, ALI JE BILO TO NAMENJENO ZA POPLAČILO PRISPEVKOV ALI ZA PLAČE ALI ZA IZOBRAŽEVANJE EVENTUELNO TEH DELAVCEV. ALI BO POTEM TO PODJETJE NAMENILO ZA POPLAČILO PRISPEVKOV ALI ZA NEKE DRUGE ZADEVE, TO BO NJIHOVA ODLOČITEV. ALI JE LAHKO TA DENAR UPORABLJEN TUDI ZA KAKŠNE DRUGE ZADEVE, RECIMO, ZA POPLAČILO KREDITOV, SE LAHKO MORDA ZGODI TUDI, DA BI ŠLO V PRETAPLJANJE DOBIČKOV?
JA, MOŽNOSTI SO, MOŽNOSTI SO. ACRONI, VELIKO PODJETJE, ŽE DVE LETI V LASTI RUSKEGA KOKSA, 1500 ZAPOSLENIH. OD JANUARJA IMAJO SKRAJŠAN DELAVNIK, SICER PA BI BILI MAJA IN JUNIJA TAKO IN TAKO NA KOLEKTIVNEM DOPUSTU ZARADI STROJEV 90 MILIJONSKE INVESTICIJE. DIREKTOR SAM PRIZNAVA, DA JIM TOREJ KRIZA PO SVOJE PRIDE KAR PRAV. OD DRŽAVE SI OBETAJO DOBRI 90. 000 SUBVENCIJ. NE BODO JIH DALI DELAVCEM K PLAČAM.
PAČ, TO JE PRIHODEK V POSLOVANJU PODJETJA. ZDAJ, KAJ, POGLEJTE, TO GRE V NEK KOŠ, ŽAKELJ DENARJA IN NE MOREMO TOČNO REČI, TA DEL BO ŠEL PA ZA TO. MI DOBESEDNO RAZUMEMO SITUACIJO, OZIROMA POMOČ DRŽAVE, POMAGA SE PODJETJEM, KI JIH JE TA GOSPODARSKA KRIZA ALI PA FINANČNA KRIZA PRIZADELA IN JE PAČ TO TA NAMEN.
SICER JE PA DOSLEJ VLOŽILO ZAHTEVKE ZA DRŽAVNO SUBVENCIJO SKORAJ 300 PODJETIJ.
PREDVSEM SO TO VELIKA PODJETJA, KI VLAGAJO DANES, ČE POGLEDAMO KAR DNEVNI PRILIV, GORENJE, PREVENT, MURA.
TOREJ GORENJE. OD NJEGA JE ODVISNA USODA CELE REGIJE. POLEG TEGA JE VELIK IZVOZNIK. KAR 90 ODSTOTKOV IZVOZI NA TUJE TRGE, 8500 ZAPOSLENIH. ZA ZDAJ EDINI VIŠKE REŠUJEJO S SPORAZUMNIMI PREKINITVAMI DELOVNEGA RAZMERJA. ODPUŠČANJE GROZI TAM DO 500 DELAVCEM. OD JANUARJA IMAJO 36- URNI DELAVNIK IN NIŽJE PLAČE. OBETAJO SI DOBRIH 300 TISOČ EVROV SUBVENCIJ. TE BODO ŠLE K PLAČI, KOT DOLOČA ZAKON, VSAKEMU ZAPOSLENEMU 60 EVROV. MURA, SOCIALNA BOMBA POMURSKE REGIJE ŽE NEKAJ LET. LANI 1, 4 MILIJONA EVROV IZGUBE, 3500 ZAPOSLENIH. ŽE ZDAJ SKORAJ POLOVICA PREJEMA MINIMALNO PLAČO. TO JE 589 EVROV BRUTO. SUBVENCIJE BODO, TAKO KOT V GORENJU, IZPLAČALI DELAVCEM PRI PLAČAH. KER PODJETJE, KI PREJME SUBVENCIJO, V TEM ČASU PO ZAKONU NE SME ODPUŠČATI, ŠE NI JASNO, KDAJ BO 690 DELAVK OSTALO BREZ DELA. KDAJ BOMO ODPUŠČALI, TO JE PREPUŠČENO VPRAŠANJU TRGA. TO DANES POMENI, DA TEH SEZNAMOV MI ŠE NIMAMO. A TUDI SUBVENCIJE NE BODO DOVOLJ. RABILI BI ŠE ČEZ OSEM MILIJONOV EVROV POMOČI V OBLIKI DOKAPITALIZACIJE. RAČUNAJO SEVEDA NA DODATNO POMOČ DRŽAVE. DRUGI NAJVEČJI LASTNIK JE ODŠKODNINSKA DRUŽBA Z 12- IMI ODSTOTKI, NAJVEČJI PA VALANTOVA NFD Z 18- IMI.
BOMO POZVALI VSE DELNIČARJE, DA TO STORIJO, PA TUDI DOLOČENE UPNIKE.
ZAKLJUČIMO PA V PODJETJU, KJER JIM JE ŠE LANI, PREDVSEM ZARADI NIZKIH PLAČ, PRIMANJKOVALO DELAVCEV, ZDAJ PA JIM ZARADI 20 ODSTOTNEGA PADCA NAROČIL IN PRODAJE, PRIMANJKUJE DELA. HELIOS: OD DRŽAVE SI OBETAJO 70. 000 EVROV SUBVENCIJ. V SINDIKATU POUDARJAJO, DA SO SE Z VODSTVOM BREZ PROBLEMA DOGOVORILI, DA GREDO DELAVCEM K PLAČI, NE GLEDE NA TO PA SO KRITIČNI.
SINDIKAT SE V OSNOVI NE STRINJA S TEMI UKREPI, DA TO NISO UKREPI, KI BI REŠEVALI KRIZO, SE PRAVI, NOVI IZDELKI, NOVI TRGI, DA TO PREJ PRINESE NEGATIVNE UČINKE, VENDAR GLEDE NA TO, DA JE PAČ VLADA DALA MOŽNOST SKRAJŠEVANJA DELOVNEGA ČASA, PA SMO MORALI TUDI V HELIOSU STOPITI V IGRO.

ZDAJ PA VPRAŠANJE, KAKO TOREJ NAJBOLJ POMAGATI TEMU NAJNIŽJEMU SLOJU, OZIROMA NAJBOLJ OPTIMALNO PORABITI TEH 230 MILIJONOV DRŽAVNE POMOČI V OBLIKI SUBVENCIJ. ALI SE LAHKO ZGODI, GLEDE NA TO, DA ZDAJ TA ZAKON IN TE SUBVENCIJE VELJAJO TAKO ZA DOBRE KOT ZA SLABE, ZA IZGUBARJE, DA SE TA DRŽAVNA POMOČ RAZPRŠI IN POTEGNEJO NAVZDOL TUDI DOBRE?
POTEM BO SEVEDA TO ŠTEVILO TEGA SLOJA ŠE BOLJ PRIZADETIH, ŠE VEČ NA CESTI, ŠE VEČ V AGONIJI. GOSPOD SEMOLIČ, BOMO PRI VAS ZAČELI.
JAZ BI SAM EN STAVEK REKEL, KER SE BOMO POGOVARJALI O POSLEDICAH, O VZROKU. VZROK JE V POHLEPNOSTI, POŽREŠNOSTI LASTNIKOV KAPITALA, KI SO V SVOJI ŽELJI PO NEIZMERNIH DOBIČKIH IN KONKURENČNOSTI V BISTVU POZABILI NA DRUGI DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA. IN ZARADI TEGA NE SMEJO, VSAJ TRUDILI SE BOMO, CENO VSEGA TEGA NOSITI PRAV ZAPOSLENI DELAVCI, KI NISO KRIVI TEGA.
VAS BOM PROSILA, DA TO MISEL NADALJUJETE PROTI KONCU ODDAJE, KO SE BOMO LOTILI NAJVIŠJEGA, NAJBOGATEJŠEGA SLOJA. V TEM TRENUTKU SE JE PA POKAZALO TISTO, NA KAR SMO SINDIKATI OPOZORILI. PRAV JE, DA SE POMAGA TUDI PREKO SUBVENCIJ. TA IDEJA JE DOBRA, TA IDEJA JE TUDI V NEMČIJI, V MNOGIH DRUGIH DRŽAVAH, TISTIM, KI SO PRISILJENI ITI NA SKRAJŠEVANJE DELOVNEGA ČASA. AMPAK MI SMO ŽELELI, MI ZAHTEVAMO, MI PRIČAKUJEMO, DA SE PRI TEM OSNOVNA PLAČA NE ZMANJŠUJE, DA NE GRE TO V BREME DELAVK IN DELAVCEV. IN TO SE SEDAJ POGOSTO DOGAJA. PRIHAJA DO KONFLIKTOV MED DELODAJALCI IN SINDIKATI, IZVAJAJO SE PRITISKI, IZVAJA SE VELIKA NEGOTOVOST, IZVAJAJO SE GROŽNJE. DANES SO V MURI TUDI NAPOVEDALI STAVKO, TOLIKO JE TEGA PRITISKA NA TE DELAVKE IN DELAVCE, TAKO, DA JE V PRAKSI STO EN PROBLEM, KI GA NE BI BILO, ČE BI ZAKONODAJALEC POSLUŠAL SINDIKATE.
DOKTOR MRAMOR, VI STE, PREDEN JE BIL UKREP SPREJET, OPOZORILI NA ENO SLABOST, NAMREČ DA GRE ZA NEPOVRATNA SREDSTVA, KI JIH PODJETJEM NE BO TREBA VRNITI, TUDI TAKRAT, KO BODO, RECIMO, SPET DOBIČKI. MISLITE, DA BI BILO TO TREBA UVESTI, DA BI TO POTEM POMAGALO TEMU NAJNIŽJEMU SLOJU BOLJŠE, PREDVSEM PA DELILO DOBRE- SLABE? JAZ BI PREDVSEM REKEL, DA TA UKREP, KOT GA VIDIM, TO SUBVENCIONIRANJE PLAČ, OZIROMA TEGA SKRAJŠANJA DELOVNEGA ČASA, PO MOJE NI PRVI NAJBOLJŠI UKREP. JAZ SEM ŽE PREDLAGAL TAKRAT, DA BI BIL BISTVENO BOLJŠI UKREP ODLOG NAJPREJ PLAČILA DOLOČENIH PRISPEVKOV IN POTEM, ČE JE POTREBNO, TUDI DOLOČEN ODPIS. VENDAR JE ZDAJ TA UKREP SPREJET, UKREP IMA SVOJE POMANJKLJIVOSTI, KOT SEM OPOZORIL ŽE VEČKRAT, DA NE CILJA DOBRO TISTO, KAR BI MI MORALI CILJATI V SLOVENIJI. IN TO SO PREDVSEM IZVOZNA PODJETJA. MI NE VEMO, KOLIKO ČASA BO DEJANSKO TA KRIZA TRAJALA IN NE VEMO, KOLIKO ČASA LAHKO PODJETJA ZDRŽIJO, ODVISNO OD GLOBINE TE KRIZE. ZARADI TEGA BI BILO POTREBNO DENAR, KI JE OMEJEN, SKONCENTRIRAT IN USMERIT PREDVSEM V TISTA PODJETJA, KI SO KLJUČ NAŠEGA GOSPODARSTVA IN TO JE PREDVSEM IZVOZNI SEKTOR. JAZ SE BOJIM, DA BO DOLOČEN DEL TEGA DENARJA PORABLJEN, RECIMO TEMU, SLABO.
NASPROTI VAS SEDI GOSPOD BOBINAC, DIREKTOR GORENJA. VELIK IZVOZNIK JE VAŠE PODJETJE. BI SI VI ŽELELI DRUGAČEN UKREP, BOLJ ZREDUCIRANO NA DOBRE, NA TO, DA KRIZO PREIDEJO PREDVSEM IZVOZNIKI?
MISLIM, DA BODO NOVI UKREPI ŠE POTREBNI, SAM PA OCENJUJEM, DA MORDA V PRVI FAZI TA UKREP SPLOH NI BIL SLAB. TAKRAT, KO SMO SE GOSPODARSTVENIKI O TEM POGOVARJALI, BILI SMO TUDI NAPROŠENI, DA DAMO SVOJE MNENJE, TUDI VLADA JE PRIŠLA PRED NAS, S TREMI VARIANTAMI. PRVA JE BILA PONOVNA UVEDBA INVESTICIJSKIH OLAJŠAV, DRUGA ZMANJŠEVANJE PRISPEVNIH STOPENJ IN NA NEK NAČIN SUBVENCIJA DELOVNEGA ČASA. KAR SE TIČE INVESTICIJSKIH OLAJŠAV, SO ZADEVE ABSOLUTNO ZANIMIVE IN POTREBNE V NASLEDNJEM KORAKU NEKIH UKREPOV. KAR SE TIČE PRISPEVNIH STOPENJ, JE BILO TAKRAT NA NEK NAČIN OCENJENO, DA JE TO UKREP, KI JE MORDA ŠE MANJ CILJAN KOT JE TA. JAZ OSEBNO OCENJUJEM, DA V TEJ FAZO TA UKREP TOREJ NI SLAB, NA NEK NAČIN JE OSREDOTOČEN NA TISTA DOBRA PODJETJA, KI SO IZGUBILA NEKAJ NAROČIL, JE PA JASNO, DA ČE SE BO TA KRIZA ŠE POGLABLJALA IN BO DOLGO ČASA TRAJALA, TA UKREP NE BO DOVOLJ IN BO TREBA NA NEK NAČIN ZAŠČITITI POSAMEZNE SEKTORJE IN POSAMEZNA PODJETJA. GOSPOD MEH, Z NAMI STE SICER V IMENU ZDRUŽENJA DELODAJALCEV, AMPAK NAJPREJ VENDARLE VPRAŠANJE, KER STE DOLGOLETNI DIREKTOR, KI STE TUDI REŠEVALI MURINE DELAVCE, OZIROMA PODJETJE. ALI JE SMISELNO V MURO VLAGAT TA SREDSTVA SUBVENCIONIRANEGA DELOVNEGA ČASA ALI BI BILO BOLJE, TAKO KOT MENIJO NEKATERI EKONOMISTI, DA SE GRE NA NEPOSREDNO SOCIALNO POMOČ, Z ODPUSTITVIJO DELAVCEV, SEVEDA?

JAZ MISLIM, DA BO TO STVAR ODLOČITVE VLADE. VELIKOKRAT SEM REKEL, MURA NI SAMO EKONOMSKI PROJEKT, JE TUDI SOCIALNI PROJEKT, KAJTI TO KONTRAKCIJO ALI KRČENJE MURE, JE TREBA PELJAT NA NAČIN, KI JE VZDRŽEN, TAKO ZA OKOLJE, KOT TUDI ZA SAMO PODJETJE. MISLIM PA, DA JE NAJSLABŠE, ČE BI ZDAJLE, V TEJ SITUACIJI, POTEGNILI NEK RADIKALNI UKREP. DOBRO, ZDAJ PA OKROG PREDLOGA ZNIŽANJA SOCIALNIH PRISPEVKOV, KOT JE ŽE OMENJAL DR. MRAMOR, TUDI DELODAJALCI STE TO PREDLAGALI. MISLITE, DA BI BILI UČINKI BOLJŠI? ZDAJ GOVORIMO, SEVEDA, O TEM NAJNIŽJEM SLOJU.
MI SMO PREDVSEM GOVORILI NA ZAČETKU, KO SMO SE POGOVARJALI O TEH UKREPIH, DA NAJ BI BILI UKREPI CILJANI. TAKO JE PRAVILA VLADA. ZDAJ, NA KONCU SMO VIDELI, DA JE TO LINEAREN UKREP, KI VELJA DEJANSKO ZA VSA PODJETJA. IN SE TI POSTAVLJA VPRAŠANJE, ALI NE BI BILO VELIKO BOLJ ENOSTAVNO ZNIŽATI PRISPEVNO STOPNJO. VEM, DA JE TU STALIŠČE SINDIKATOV, DA SE PRISPEVNA STOPNJA NE SME ZNIŽAT, VENDAR JE TREBA UPOŠTEVAT, DA JE ŠLO ZA ZAČASNI UKREP, ZA UKREP, KI BI VELJAL SAMO POL LETA IN MISLIM, DA V TEM ČASU NE BI BILA OGROŽENA NITI ZDRAVSTVENA NITI POKOJNINSKA BLAGAJNA, ŠE POSEBEJ NE ZARADI TEGA, KER STA TI DVE BLAGAJNI SESTAVNI DEL INTEGRALNEGA PRORAČUNA IN DRŽAVA JE DOLŽNA ZAGOTAVLJAT VSE OBVEZNOSTI, KI SO SPREJETE Z ZAKONOM. PREDVSEM BI PA NEKAJ RAD POUDARIL. VSI TI UKREPI SO BILI SPREJETI ZARADI TEGA, KER V PODJETJIH RESNIČNO NISO IMELI DELA. NE SI PREDSTAVLJAT, DA JE KATERO PODJETJE ALI PA VSAJ VEČINA PODJETIJ, NI ŠLA NA 36 UR ZARADI TEGA, DA BI DOBILA DRŽAVNO SUBVENCIJO, AMPAK DEJANSKO ZARADI KRIZE, KI SE JE POJAVILA, NE V SLOVENIJI, AMPAK V SVETU ZARADI PADCA POVPRAŠEVANJA IN PODJETJA SO SE MORALA TEMU PRILAGODIT.
IZVOLITE, PROSIM. TU BI SAMO DODAL, DA KONKRETNO TUDI V GORENJU, SE PRAVI, V VSEH PODJETJIH SKUPINE GORENJE, NISMO ZNIŽEVALI OD 40 NA 36, TAKO DA, ZATO SEM PREJ POUDARIL, DA DO DOLOČENE MERE JEMLJEM TA UKREP KOT CILJAN, JE PA RES, DA MOREBITI NI CILJAN DO TE MERE, DA BI RESNIČNO PODPRL ZELO USPEŠNA PODJETJA. TISTE NAJVEČJE IZVOZNIKE IN TISTE, V KATERE JE SMISELNO VLAGAT. A LAHKO OKOLI TEH PRISPEVKOV, KER LETI V BISTVU NA STALIŠČE SINDIKATA?
IZVOLITE.

GLEJTE, ŽE ZDAJ DELAVCI IN DELAVKE PLAČUJEJO PRISPEVNO STOPNJO 15 PROCENTOV, 15, 5 V POKOJNINSKO BLAGAJNO. DELODAJALCI 8, 85. ŽE ZDAJ SO DELODAJALCI PRIVILIGIRANI GLEDE NA EVROPO. V EVROPI JE SAMO PET DRŽAV, KJER JE OBRNJENO ZRCALO. ZDAJ, LINENARNO VSE, POMENI ZNIŽAT KRKI. ZAKAJ KRKI? IZ KRKE PRIHAJAJO JASNA SPOROČILA. TAM STOJI DOBRO PODJETJE. LEKU. IZRAZIT TUJ KAPITAL. TOREJ, PRELILI BI SREDSTVA DIREKTNO V DOBIČKE, TAM, KJER NI NOBENE POTREBE. ZARADI TEGA SMO BILI MI PAČ PROTI. AMPAK STVAR, MISLIM, DA NI AKTUALNA, KER JE POLITIKA ZAZNALA, DA TO NI PRAVA POT.
MOGOČE PA JE AKTUALNA. PRED DNEVI SMO ZNOVA SLIŠALI RAZMIŠLJANJA?.
GASPARIJA. GASPARIJA, DA BI MOGOČE VELJALO UVESTI V BODOČE. IZVOLITE. JAZ BI LE REPRICIRAL. PROBLEM SLOVENIJE JE TUDI NJENA KONKURENČNOST. KAKORKOLI, SLOVENSKA INDUSTRIJA JE ŠE VEDNO, ALI PA V VELIKI MERI, DELOVNO INTENZIVNA. SEVEDA IMAMO TUDI NEKATERE, KI SO NA VISOKEM TEHNOLOŠKEM NIVOJU. IN TU SE POJAVLJA PROBLEM NAŠE KONKURENČNOSTI PRI OBDAVČITVI DELA. NE GOVORIMO SAMO O PRISPEVKIH ZA POKOJNINSKO BLAGAJNO IN TAKO DALJE. ČE GLEDATE LESTVICO OBDAVČITVE DELA V EVROPSKI UNIJI, POTEM JE SLOVENIJA DEJANSKO V SAMEM VRHU. TO BO LAHKO POTRDIL MINISTER. IN MI PRAVIMO, DA BO TU TREBA TUDI NAJTI NAČIN, DA PREKO ZNIŽANJA TEH DAVKOV, PRISPEVKOV NA PLAČO, NAREDIMO BOLJ KONKURENČNO GOSPODARSTVO, KER BOLJ KONKURENČNO GOSPODARSTVO BO IZ DRUGIH NASLOVOV LAHKO PLAČEVALO TUDI V TA INTEGRALNI PRORAČUN.
PA ZAKAJ ZNIŽEVAT PRISPEVKE SAMO DELODAJALCEM? ZAKAJ SPET NA RAČUN DELAVCEV? ZAKAJ PA NE DELAVCEM ZNIŽAT PRISPEVEK? SKRATKA, VEDNO NAJ PLAČA ZAPOSLENI. IN TO JE DEFEKT TE LOGIKE.
DOBRO, ZDAJ PA, GOSPOD MINISTER, PROSIM, ČE VKLJUČITE VSE, KAR SMO DOSLEJ SLIŠALI, TUDI V PRISPEVKU IN MED DRUGIM ODGOVORITE, VAS PROSIM, TUDI NA VPRAŠANJE. ČEMU JE BIL TOREJ TA UKREP, KI JE BIL NA ZAČETKU MIŠLJEN KOT POMOČ DOBRIM, ZDAJ, KOT SMO SLIŠALI, VELJA ZA VSE. ČEMU JE BIL NAMENJEN? RES ZAPOSLENIM V NAJBOLJŠIH PODJETJIH ALI PA, ZDAJ VIDIMO, TUDI V IZGUBARSKIH, ALI SAMO NEKEMU PRIDOBIVANJU ČASA VLADE, NEKEMU PREDAHU IN ODLAGANJU BREMENA NA NEKI JULIJ, AVGUST, KO BO TA UKREP NEHAL VELJAT IN JE MOŽNO SEVEDA TAKRAT, DELAVCE ODPUSTIT?

TOREJ, MORAM REČI TAKOLE, DA TA UKREP, VEMO, DA BO POMAGAL SAMO DOBRIM. NAJSLABŠIM BO LAHKO SAMO ODLOŽIL ČAS, KO SE BODO MORALA TA PODJETJA ZARES SOOČATI S SITUACIJO, S KATERO SO SE SOOČALA ŽE POPREJ. REKEL BI PA K TEMU ŠE TOLE, DA GLEDE CILJANOSTI, KI JE BILA IZPOSTAVLJENA, DA TA UKREP SEVEDA JE CILJAN NA TISTA PODJETJA, KI NIMAJO NAROČIL. UKREP POGOJUJEMO PRAVZAPRAV S TEM, DA MORA PODJETJE SKRAJŠAT DELOVNI ČAS IN NE VEM, ZAKAJ BI GA PODJETJE SKRAJŠALO, ČE NAROČILA SO IN ČE LAHKO SVOJ KAPITAL OBRAČA, SEVEDA OB POLNEM DELOVNEM ČASU. TE LOGIKE SEVEDA TUKAJ NE MOREMO RAZUMETI V TEM SMISLU. SE PRAVI, JE CILJAN NA TISTA PODJETJA, KI NAROČIL NIMAJO. DA BI PA BIL ŠE BOLJ CILJAN, DENIMO NA IZVOZNIKE ALI NA POSAMEZNA DRUGA PODJETJA, JE PA NEMOGOČE, ZATO KER BI TO POMENILO DRŽAVNO POMOČ, KI JO JE TREBA PRIGLASITI V BRUSELJ IN ZA KATERO BI MORALA ČAKATI POL LETA IN S TEM NE BI SEVEDA PODJETJEM POMAGALI NIČESAR. NAJ REČEM PA ŠE TOLE, DA SKOZI TA UKREP, ZA KATEREGA SODIM, DA JE TIPIČEN UKREP, KJER PRIDOBIJO VSI, TAKO DRŽAVA KOT DELODAJALCI, PA TUDI DELAVCI, DA SKOZI TA UKREP ZARES LAHKO NA NEK NAČIN ODLOŽIMO UČINKE KRIZE ZA POL LETA IN ČE SE BO KRIZA ŠE POGLABLJALA IN NADALJEVALA, IMAMO PRI TEM REZERVO, DA LAHKO TA UKREP ŠE TUDI PODALJŠAMO. IN SPROTI BOMO SPREMLJALI IN PROUČEVALI PRAVZAPRAV SITUACIJO IN VIDELI, KAKO JE TREBA REAGIRAT TUDI, DENIMO, KO BO POL LETA MIMO. ALI BOSTE UVEDLI ŠE ENKRAT POLLETNE SUBVENCIJE, ALI JE DENARJA DOVOLJ, ALI JE POTREBEN KAKŠEN DRUGAČEN UKREP, ALI SE BO ŠLO NA ZNIŽEVANJE PRISPEVKOV? KAJ BI SE PRAVZAPRAV MORALO ZGODITI, SPRAŠUJEM VSE. BOMO PRI VAS, GOSPOD MINISTER ZAČELI. ZA ENKRAT NE RAZMIŠLJAMO, DA BI, RECIMO, TA UKREP UKINILI IN DA BI NAMESTO TEGA UVEDLI ZNIŽANJE PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO BLAGAJNO.
GOSPOD MEH?

JA, JAZ SEM VEČKRAT POUDARIL, DA JE BOLŠJI KAKRŠENKOLI UKREP KOT NOBEDEN. TO JE PRVA STVAR. VENDAR PA MISLIM, DA PRI PODALJŠEVANJU BO PA LE TREBA PAZITI NA NEKAJ, TA UKREP TUDI ZAVEZUJE PODJETJA, DA V POSLOVNEM LETU, V KATEREM SO DOBILA SUBVENCIJO, NE SMEJO OPRAVLJAT, OZIROMA IMET NADUR. UKREP VELJA PA POL LETA. IN RECIMO KONKRETNO, DA JE NEKO PODJETJE ŠE V JANUARJU IMELO NADURE, PA SE JE POTEM SITUACIJA POSLABŠALA, POMENI, DA SE TO PODJETJE SPLOH NE MORE PRIGLASIT POTEM ZA SUBVENCIJO, GLEDE NA TO, DA JE IMELO NADURE. MISLIM, DA JE UKREP TREBA ŠE PREMISLITI IN GA IZPILITI, ČE BO OSTAL NAPREJ TUDI TAK.
NAJ DODAM ŠE VPRAŠANJE ŠE ZA VAS, GOSPOD BOBINAC. KOT REČENO, SUBVENCIJE IZKLJUČUJEJO MOŽNOST ODPUŠČANJA DELAVCEV V ČASU POL LETA, KO TA UKREP VELJA. ALI JE ZA VAS TO OBREMENJUJOČE? ŠE POSEBEJ, ČE BI GA, KOT PRAVI GOSPOD MINISTER, UVEDLI ŠE ZA NASLEDNJEGA POL LETA?
TO STA NA NEK NAČIN DVA UKREPA, KI SE JASNO IZKLJUČUJETA. MISLIM, DA JE TA UKREP PRVIČ POSTAVLJEN ZATO, KER NA NEK NAČIN POSKUŠA ZADRŽATI VSAJ TISTA PRODUKTIVNA DELOVNA MESTA, KI BODO POTREBNA TUDI V NEKEM OBDOBJU PO KRIZI. IZ TEGA NASLOVA MISLIM, DA JE UKREP DOBER. JASNO PA JE, DA ČE SE BO KRIZA POGLABLJALA IN BO TRAJALA DALJ ČASA, ABSOLUTNO NE BO DOVOLJ IN BO TREBA POSEČI PO DRUGAČNIH UKREPIH, TAKO NA NIVOJU DRŽAVE, KOT NA NIVOJIH PODJETIJ. AMPAK TUKAJ ŽELIM POVEDAT ŠE NEKAJ DRUGEGA. MISLIM, DA MORA DRŽAVA RESNIČNO NADALJEVATI V SMERI ZMANJŠEVANJA OBREMENITVE DELA, RESNIČNO JE PO FORBSOVI LESTVICI DELO NAJBOLJ OBREMENJENO MED VSEMI DRŽAVAMI. AMPAK TO SMO SLIŠALI. TTEGA V KRATKEM NE BO, JE REKEL GOSPOD MINISTER.
JA, AMPAK S TEM SE SEVEDA NE MOREMO STRINJAT IN MISLIM, DA JE TO POTREBNO NAPREJ OPOZARJAT IN NADALJEVAT. DRUGO, TREBA BO NA NEK NAČIN RAZMIŠLJAT TUDI O NEKEM OBDOBJU KASNEJE, TO POMENI, NE SMEMO RAZMIŠLJAT SAMO O KRATKOROČNIH UKREPIH, MORAMO RAZMIŠLJAT TUDI O PRAVIH INVESTICIJSKIH OLAJŠAVAH NEKOČ, ZA NAPREJ. AMPAK NA TEMO SOCIALE BI ŽELEL POVEDAT NASLEDNJE: ZDI SE MI, DA JE NAPAČNO, DA BI V NEKEM OBDOBJU, V KATEREM SE NAHAJA SLOVENSKO GOSPODARSTVO, KI NI ZAKRIVILO TE KRIZE IN VSA TA PODJETJA, KI SO BILA OMENJENA, BI VERJETNO NIT NE IMELA TAKIH PROBLEMOV, ČE SE NE BI TOLE ZGODILO V SVETU KAR SE JE. NAPAČNO JE, DA BI SAMO LASTNIKI V TEH PODJETJIH, OZIROMA TA PODJETJA, NA NEK NAČIN PARTICIPIRALA PRI STROŠKIH PRILAGAJANJA ŠTEVILA ZAPOSLENIH. NEKATERE DRŽAVE, S KATERIMI SE V EVROPI TAKO RADI PRIMERJAMO, NAJ BO TO SKANDINAVIJA, PA TUDI V ITALIJI, POZNAJO TAKO IMENOVANI INŠTITUT ZAČASNE BREZPOSELNOSTI, KJER DRŽAVA ZAČASNO VSTOPI IN PREVZAME STROŠKE ODPRAVNIN, NA NEK NAČIN NI ODPOVEDNIH ROKOV IN NA TA NAČIN RAZBREMENI DELODAJALCE. ČE BI V TEM TRENUTKU SLOVENSKA PODJETJA, KI JIH JE TAKO ALI TAKO ŽE DOLETELA HUDA KRIZA, ŠLA PO POTI ODPUŠČANJA TRDIH PRESEŽKOV, BI NA NEK NAČIN NAJPREJ NA SITU OSTALI SAMO TISTI SLABŠI DELAVCI, MORALI BI PA ODPUSTITI PRAVZAPRAV MLAJŠE KATEGORIJE, KI BI BILE IZ TEGA NASLOVA NAJBOLJ UDARJENE, PA ŠE TO BI BIL VELIK STROŠKOVNI ZALOGAJ ZA TA PODJETJA, KAJTI PODJETJA MORAJO PRIPRAVITI ODPRAVNINE, V ČASU TEGA ODPOVEDNEGA ROKA, MORAJO IZPLAČEVATI PLAČE IN TAKO NAPREJ. TAKO, DA MOJ PREDLOG BI BIL, DA NA NEK NAČIN TU NOTRI VSTOPI DRŽAVA IN V PRIMERU VEČJIH ODPUŠČANJ NAJDE TA SREDSTVA, DA RAZBREMENI PODJETJA, KAJTI ČE SI POSTAVLJAMO DANES NA TEJ ODDAJI VPRAŠANJE, KATERI IZMED SLOJEV BO NAJBOLJ NA REŠETU, KATERI BO NAJBOLJ TISTI, KI GA BO DOLETELA KRIZA, JAZ MISLIM, DA SE MORAMO ZAVEDATI, DA BO TO GOSPODARSTVO IN SICER V VSEH SVOJIH SLOJIH, OD NAJNIŽJIH IN SREDNJIH IN RAVNO GOSPODARSTVO JE TISTO, NA KATEREM SLONI TUDI DRUŽBENA NADSTAVBA.

GOSPOD MINISTER, BOSTE ODGOVORILI NA TA PREDLOG, ŠE PREJ PA SLIŠALI ŠE MNENJE NA TEJ STRANI, GOSPOD MRAMOR, IZVOLITE.
MOGOČE SAMO, DA SE ŠE ENKRAT VRNEMO NAZAJ, KATERI UKREP BI BIL BOLJ CILJAN. GRE ZA TO, DA SO OMEJENA SREDSTVA, DRŽAVNA, IZJEMNO OMEJENA SREDSTVA. VESTE, DA DRŽAVA TEŽKO PRIHAJA DO KREDITOV NA FINANČNEM TRGU. TOREJ, V TEH OMEJENIH SREDSTVIH MORAŠ ZAGOTOVIT, DA TISTO ZDRAVO, NAJBOLJŠE JEDRO GOSPODARSTVA DELUJE. IN JAZ BI ŠE ENKRAT RAD POUDARIL, PRVI, NAJBOLJŠI UKREP BI BIL ODLOG PLAČILA, PRISPEVKOV. LIKVIDNOSTNA POMOČ PODJETJEM, KI BI GA LAHKO BISTVENO BOLJ CILJAL. ŠELE POTEM SEM NAŠTEL KOT DRUGEGA MOGOČE ODPIS PRISPEVKOV. TAKO, DA PO MOJE, ČE SE BO RAZMIŠLJALO ZA NAPREJ IN BO SE VIDELO DEFINITIVNO, KOT ŽE VIDIMO PO PRITOKU DENARJA V PRORAČUN, DA BO POTREBNO OMEJITI SE IN VSAK EVRO ZELO PAMETNO NALOŽIT, DA BO POTREBNO ITI Z UKREPI, KI CILJAJO, DA OHRANIJO GOSPODARSTVO, KER NE VEMO, KOLIKO ČASA BO TA KRIZA DEJANSKO TRAJALA. GOSPOD HVALICA.
SAMO TO BI RAD DODAL, ČE LAHKO, KAJ REČE TUDI NESTROKOVNJAK ZA GOSPODARSKA VPRAŠANJA. PRIVOŠČIL SI BOM ENO MAJHNO POENOSTAVITEV. BIL SEM PREPRIČAN, KAKOR VEČINA NAJBRŽ V TEJ DRŽAVI, DA JE TA UKREP USMERJEN V OHRANITEV DELOVNIH MEST. TI POUDARKI SO BILI ODLOČILNI, NAJBOLJ VIDNI IN TAKO DALJE. SEVEDA JE USTRELIL MIMO. POSTAVIL BOM VPRAŠANJE. KAJ SE BO ZGODILO, KO BO VLADA REALIZIRALA SVOJO GROŽNJO, KI JE ŽE V PISNI OBLIKI PRED JAVNIM SEKTORJEM, DA BO ZMANJŠALA ZAPOSLENOST V JAVNEM SEKTORJU ZA DVA ODSTOTKA NA LETNI RAVNI? BOMO SPREJEMALI UKREP, S KATERIM BOMO SUBVENCIONIRALI DELO ZAVODOV IN TAKO DALJE? OSEBNO MISLIM, AMPAK TO JE MOJE OSEBNO MNENJE, SEVEDA, DA JE UKREP SLAB, SICER JE PA NANJ ODGOVORIL EDEN OD GOVORCEV V PRISPEVKU, KO PRIPOVEDUJE O TEM, DA GREDO SREDSTVA V NEKO SKUPNO VREČO, EDINO ODGOVORIL NI NA MOREBITNO VPRAŠANJE, KDO BO TO VREČO ODNESEL. TO JE MOJE MNENJE.
GOSPOD SEMOLIČ, KAKŠNO JE TOREJ STALIŠČE SINDIKATOV PO PRETEKU TE POLOVICE LETA?

JAZ SEM ŽE REKEL, KJE JE BISTVENA SLABOST TEGA UKREPA, TO JE, DA VALI ODGOVORNOST NA DIALOG MED SINDIKATI, DELAVCI V PODJETJU Z DELODAJALCI. TO JE SLABO, KER PRIHAJA DO IZSILJEVANJ. SAMO OKOLI STROŠKOV DELA PA MORAM REČI, ZAME SO TUDI STROŠKI DELA IN O TEM SE REDKO GOVORI, TUDI STROŠKI MENEDŽMENTA, TUDI STROŠKI MENEDŽMENTA. ČE DELAVCI ZA 36 UR, TOREJ ZA 10 PROCENTOV SE JIM ZNIŽUJE FOND IN TUDI PLAČE, KAR JE ZELO HUDO ZA DELAVCA, KI IMA 400, 300 EVROV, V KOLIKO PODJETJIH, NA PRSTE ENE ROKE LAHKO REČEMO, SE JE TUDI ZARADI DELOVNEGA ČASA, KI SE ZNIŽA OD 40 NA 36, SO SE ZNIŽALE TUDI PLAČE MENEDŽERJEM. ALI CELO, KOLIKO MENEDŽERJEV JE IZGUBILO DELO, TAKO KOT DELAVCEV? TOREJ, TUKAJ NI PRAVIČNOSTI, NI ENAKOPRAVNOSTI, ZARADI TEGA MISLIM, DA V NADALJEVANJU, ČE GRE ZA KOREKCIJO NEKIH VREDNOT V NEKI DRUŽBI, BI MORALI BITI TUDI NA TO IZJEMNO POZORNI.
DOBRO. IN ZDAJ ZA KONEC TE TEME, ŠE GOSPOD MINISTER S POUDARKOM, SEVEDA, NA VPRAŠANJIH, KI SMO JIH ZNOVA SLIŠALI. ODLOG PRISPEVKOV ALI NEKA POMOČ ZA ZAČASNO BREZPOSELNOST, ZATO, DA SE NE OBREMENJUJEJO PODJETJA. ZAKAJ SE VLADA ŽE NI ZA TO ODLOČILA? SE BOJI SINDIKATOV?
TOREJ, KAR ZADEVA ZADEVE SINDIKATOV, MORAM REČI, DA JAZ NE VIDIM V TEM SAMO SLABOST UKREPA, AMPAK TUDI PREDNOST, KER DAJE SINDIKATU POSEBNO VLOGO PRI TEM, KO SE TA UKREP IMPLEMENTIRA. IN MORAM REČI, DA NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE, KJER ŠE NI BIL ODOBREN NOBEN ZAHTEVEK, AMPAK JIH ZDAJ OBRAVNAVAJO, DOKLER NE BODO IMELI PODPISANEGA SPORAZUMA IZ PODJETJA MED SINDIKATI IN DELODAJALCI V ROKAH IN TO POMENI, DA SO SE SINDIKATI STRINJALI, NE BODO ODOBRILI TE SUBVENCIJE. TAKO, DA TUKAJ MISLIM, DA UKREP NIMA ŠIBKE TOČKE. GLEDE PREDLOGA DIREKTORJA BOBINCA MORAM REČI, DA BI GA KAZALO PREUČITI, SEVEDA PA TA PREDLOG NEKAJ STANE. TO, KAR ŽE DANES IMAMO, VEMO, DA SO NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST, SEVEDA, ČE BI PA VKLJUČILI ŠE, DENIMO, PRAVICO DO ODPRAVNIN, KI JE ZAPISANA V DELOVNIH POGODBAH IN V KOLEKTIVNIH POGODBAH, PA TO POMENI SEVEDA OGROMEN ZNESEK, KI JE VPRAŠANJE, ČE GA LAHKO TA HIP ZMOREMO PRI SREDSTVIH, KI JIH IMAMO. AMPAK NAJBRŽ NEKE IZRAČUNE ŽE IMATE TA HIP, KAJ STANE VEČ. ALI SUBVENCIONIRANJE DELOVNEGA ČASA ZA VSE ALI KONKRETNO TO, KAR SMO SLIŠALI.

VAM BOM POVEDAL. REKEL SEM, DA SE ZA VSE TRI STRANI TA UKREP SPLAČA. TO POMENI, ČE, RECIMO, PODJETJE S TISOČ ZAPOSLENIMI SKRAJŠA DELOVNI ČAS NA 36 UR, PRIHRANI S TEM DELOVNA MESTA ZA STO ZAPOSLENIH. TOREJ, STO DELAVCEV NI TREBA ODPUSTIT. V TEM PRIMERU SEVEDA DOBI TO PODJETJE 60 TISOČ EVROV NA MESEC, ZATO, DA LAHKO SUBVENCIONIRA VSE ZAPOSLENE. SEVEDA, S TEM KO PA NE ODPUSTI STO DELAVCEV, PA POMENI, DA DRŽAVI NI TREBA PLAČAT TUKAJ NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST, RECIMO, V VIŠINI 40 TISOČ EVROV, PA ŠE, TI DELAVCI, KI OSTANEJO ZAPOSLENI, HKRATI PRISPEVKE PLAČUJEJO NAZAJ, TAKO DA V RESNICI DRŽAVA TUKAJ NI NA ZGUBI IN JE CELO POZITIVNI UKREP V TEM PRIMERU.
KO STE GOVORILI, GOSPOD MINISTER, DA DRŽAVA TUKAJ SEVEDA TUDI NEKAJ PRIDOBI, STA SE DELODAJALCA, ČE TAKO REČEM, POMENLJIVO SPOGLEDALA, NASMEHNILA. ZAKAJ? NA KRATKO.
JA, SEVEDA JE PROBLEM, ČE V TEH KRIZNIH RAZMERAH RAZMIŠLJAMO, KAJ BI DRŽAVA IZ TAKŠNEGA UKREPA PRIDOBILA. JAZ MISLIM, DA JE ZADEVA VELIKO PRERESNA, DA BI DRŽAVA PRIDOBIVALA IN RAVNO ZARADI TEGA JE TREBA RAZMIŠLJAT, KAKŠNE UKREPE ŠE DODATNO SPREJEMAT. O ENEM JE GOVORIL GOSPOD BOBINAC, ZADNJI PRIMER DANSKE TUDI POZNAMO, KI JE ŠLA DEJANSKO V POLLETNO ODLOŽITEV PLAČIL DAVKOV. TO JE UKREP, O KATEREM GOVORI GOSPOD MRAMOR, NAJVEČJA TEŽAVA TRENUTNO V PODJETJIH, VESTE, JE PA RES LIKVIDNOST. DOBRO, SAMO PRI GOSPODU SEMOLIČU ZAKLJUČIMO. ALI SO REALNE NAPOVEDI, DA BO NA CESTI DO KONCA LETA ŠE DODATNIH 50 TISOČ LJUDI?
JAZ MISLIM, DA V TEM TRENUTKU EN RESEN OPAZOVALEC NE MORE POVEDATI ŠTEVILKE, KAJTI TEH ŠTEVILK SEM SLIŠAL ŽE TOLIKO IN VSE TE ŠTEVILKE SO V FUNKCIJI DOSEGANJA BODISI STRAHU MED ZAPOSLENIMI, BODISI OPRAVIČEVANJA DELODAJALCEV, KO ODPUŠČAJO. JAZ SI TE ŠTEVILKE NE UPAM POVEDATI. VEM PA, DA BO TEŽJE, DA BO HUDO IN DA BO VSE VEČ DELAVK IN DELAVCEV NA ZAVODU.
MI PA SE BOMO ZDAJ PREMAKNILI ŠE ZA KORAK NAPREJ IN SICER K SREDNJEMU SLOJU. PRIPRAVILI SMO PRISPEVEK IN GA UMESTILI V NEKAJ KRATKIH PODATKOV IN DEJSTEV TUDI IZ ZGODOVINE RAZSLOJEVANJA. PA SI NAJPREJ POGLEJMO, POTEM BOMO NADALJEVALI Z RAZPRAVO.
DELITEV MED BOGATE IN REVNE SE JE V SLOVENIJI, RAZUMLJIVO, ZAČELA V DEVETDESETIH LETIH, KO SE JE S SPREMEMBO SISTEMA ZAČEL RAZMAH PODJETNIŠTVA. TAKO JE SOCIALNO RAZSLOJEVANJE NA OSNOVI DOHODKOV, OZIROMA PLAČ, INTENZIVNO POTEKALO DO LETA ' 93, NATO PA SE UPOČASNILO IN PLAČE TJA DO LETA 2005 NISO VEČ BISTVENO POVEČEVALE SOCIALNE NEENAKOSTI. OBČUTNEJŠI VPLIV DOHODKOV NA RAZSLOJEVANJE JE MOGOČE ZAZNATI SPET V ZADNJIH LETIH, PREDVSEM ZARADI POVEČEVANJA NAJVIŠJIH PLAČ. TUDI MEDNARODNE PRIMERJAVE UVRŠČAJO SLOVENIJO PO NEENAKOSTI NA REP EVROPSKE LESTVICE, OZIROMA V DRUŽBO SKANDINAVSKIH DRŽAV. ZGODILO PA SE JE ŠE NEKAJ DRUGEGA, PREMOŽENJSKE RAZLIKE. PRVE LASTNIKE NEKOČ DRUŽBENIH PODJETIJ SO V PRVI POLOVICI DEVETDESETIH LET PRINESLE DIVJE PRIVATIZACIJE. NATO SO SLEDILE PRIVATIZACIJE PIDOV, KI SO USTVARILE PRVE VELIKE BOGATAŠE NA RAČUN CERTIFIKATOV DRŽAVLJANOV. TAM OKROG LETA 2000 SE ZAČNEJO PRVI POSAMIČNI MENEDŽERSKI ODKUPI, KI LANI IN PREDLANI UDARIJO V JAVNOST S SVOJO ŠTEVILČNOSTJO IN NAČINOM PRIDOBLJENEGA PREMOŽENJA. OB TEM LETA 2007 NOVA DOHODNINSKA REFORMA OBČUTNO ZMANJŠA DAVKE NAJBOGATEJŠIM.
NAJPREMOŽNEJŠI DOBIVAJO NEKOLIKO VEČ, SREDNJI SLOJ MALENKOSTNO ZGUBLJA, SPODNJI, SE PRAVI SPODNJIH 20 PROCENTOV, NJIHOV DELEŽ JE PA IZREDNO STABILEN. SPODNJI, SAMO TOLIKO, DA IMATE NEKO PREDSTAVO, SPODNJIH 20 PROCENTOV ZAPOSLENIH PREJEMA PRIBLIŽNO 10 PROCENTOV CELOTNE MASE PLAČ. ZGORNJI PROCENT PA PREJEMA PET PROCENTOV CELOTNE MASE PLAČ. V STRUKTURI DRUŽBENIH SLOJEV, KOT JO POZNAJO EKONOMISTI, SOCIOLOGI, TOREJ TUDI V SLOVENIJI, NAJNIŽJI SLOJ PARTICIPIRA NAJMANJŠI ODSTOTEK V MASI PLAČ, TISTI EN ODSTOTEK BOGATIH NA VRHU, PA GLEDE NA SVOJO VELIKOST, BISTVENO VEČJI DELEŽ. NAJBOLJ PA V SLOVENIJI DRUŽBENO RAZSLOJENOST POVEČUJEJO VEDNO VEČJE PREMOŽENJSKE RAZLIKE. TOVRSTNIH OCEN JE VELIKO, KONKRETNIH ŠTEVILK PA NI, SAJ NA TO TEMO NI BILA NAREJENA ŠE NOBENA RAZISKAVA.
IN ČE ZDAJ POVEŽEMO OBOJE, PLAČE IN PREMOŽENJE SKOZI VPRAŠANJE POSLEDIC KRIZE, JE SLIKA V GROBEM TAKŠNA: NAJNIŽJI SLOJ, TO JE PRIBLIŽNO 20 ODSTOTKOV TISTIH Z NAJNIŽJIMI PLAČAMI, JE SEVEDA PRVI, KI GA KRIZA, OZIROMA BREZPOSELNOST, LAHKO POŽENE ČEZ PRAG REVŠČINE. MINIMALNA PLAČA ZNAŠA DANES 589 EVROV BRUTO, PREJEMA JO 3, 5 ODSTOTKA VSEH ZAPOSLENIH. BISTVENO PA JE VPRAŠANJE, KAJ SE BO ZGODILO S SREDNJIM SLOJEM. TA JE V SLEHERNI DRŽAVI IZREDNO POMEMBEN, NE LE GOSPODARSKO, KER V DRŽAVNO BLAGAJNO PRISPEVA NAJVEČ DAVŠČIN, TUDI POLITIČNO, KER GRE ZA OGROMNO VOLILNO TELO. A TA HIP NITI STROKOVNJAKI NIMAJO ODGOVORA, KAKŠEN BO VPLIV KRIZE NA TA SLOJ.
NE VEM, KAJ BI SE ZGODILO S SREDNJIM SLOJEM. TEŽKO JE REČI, KER DEJANSKO, SAJ PRAVIM, VSE JE OSNOVANO NA NEKIH HIPOTEZAH, MI PA NE VEMO.
NEMŠKA RAZISKAVA JE ŽE ZA LETO 2000 POKAZALA, DA SE PRI NJIH SREDNJI SLOJ KRČI. NEKAJ NA RAČUN PREBOJA MED BOGATAŠE, ŠE VEČ REVEŽE. V SLOVENIJI TRENUTNO JAVNI SEKTOR BIJE BITKO ZA UVELJAVITEV PLAČNE REFORME IN TOREJ IZBOLJŠANJA PLAČ. ČE POGLEDAMO POVPREČNE PLAČE SAMO V TISTIH DEJAVNOSTIH, V KATERIH NJIHOVI SINDIKATI NAJBOLJ NASPROTUJEJO VLADNIM VARČEVALNIM UKREPOM, VIDIMO, DA SE GIBLJEJO OD 1500 DO 1700 BRUTO NA MESEC IN TOREJ NE DOSEGAJO NITI ZNESKOV RAZVPITIH SEJNIN MARSIKATERIH NADZORNIKOV. ZNANI PREDLOG VLADE, DA BI Z ODSTOPANJEM JAVNEGA SEKTORJA OD DOLOČIL PLAČNE REFORME PRIHRANILA 137 MILIJONOV EVROV. KER JE ZA ŽE OMENJENO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA V GOSPODARSTVU POTREBNIH 230 MILIJONOV, BI TO TOREJ POMENILO SKORAJ POLOVICO ZNESKA. TA HIP SEVEDA NI ZNANO, KOLIKO DENARJA BI, ZARADI SLABEGA NADZORA IN SANKCIJ PRI SUBVENCIONIRANJU, PREPROSTO OSTALO BREZ PREDVIDENEGA UČINKA.

SEDANJA FINANČNA KRIZA PO MOJEM MNENJU IMA VSE MOŽNOSTI, DA SE PREMEŠA KARTE, SE PRAVI, DA SE V DOLOČENI MERI TUDI CELO ZMANJŠUJE DOHODKOVNE NEENAKOSTI IN ŠE POSEBEJ PREMOŽENJSKE NEENAKOSTI. GRE ZA TO, DA IMAJO PREMOŽNI VELIK DEL SVOJEGA PREMOŽENJA V OBLIKI VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PRIŠLO JE DO DRASTIČNIH IZGUB NA TEM PODROČJU, DA TAKO REČEM, KAPITALA.

IN NAJVIŠJI, NAJBOGATEJŠI SLOJ. TOREJ, TISTI, KI JE V PRETEKLEM DESETLETJU IN POL PRIDOBIL NAJVEČ PREMOŽENJA. MED NJIMI SO SEVEDA TAKO KLASIČNI PODJETNIKI, KI SO PREMOŽENJE USTVARILI SAMI IZ NIČ, KOT PRAVIMO IN TAKO IMENOVANI PRIVATIZACIJSKI KAPITALISTI. SEVEDA SPADAJO V TA VRH TUDI POSAMEZNI ADVOKATI, NOTARJI IN TAKO NAPREJ. PO MNENJU NEKATERIH SO SE V TA SLOJ V ZADNJIH LETIH PREBILI TUDI ZA SLOVENSKE RAZMERE IZJEMNO PLAČANI DIREKTORJI, TUDI DRŽAVNIH IN MONOPOLNIH PODJETIJ IN POSAMEZNI ČLANI NADZORNIH SVETOV. ČE GLEDATE TO, KAR SE JE V SLOVENIJI RES DOGAJALO, JE, DA VSE, KAR SE JE ZELO POSEBNEGA DOGAJALO, ČISTO NA VRHU. IN TA ZGORNJI DEL PREBIVALSTVA, SE PRAVI EN PROCENT, JE POVEČAL SVOJ DELEŽ, SE PRAVI, TA ZGORNJI PROCENT PREBIVALSTVA JE DOBIL TOLIKO, KOT JE 80 PROCENTOV ZGUBILO. SE PRAVI, TOLIKO, KOT JE IZGUBIL SREDNJI SLOJ. A BOGATI SO V DOSEDANJI KRIZI TUDI NAJVEČ IZGUBILI. POGLED NA PADCE DELNIC GOVORI O 60, 70 DO SKORAJ 80 ODSTOTNI IZGUBI VREDNOSTI. OSTAJA VPRAŠANJE, ALI BO PREMOŽENJE IZ MENEDŽERSKIH ODKUPOV, SICER MANJ VREDNO, A KLJUB VSEMU OSTALO V ROKAH MENEDŽERJEV. IN OSTAJA VPRAŠANJE, ALI LAHKO KRIZA NA NOVO PRERAZPOREDI SEDANJA RAZMERJA BOGATIH, SREDNJIH IN REVNIH. NE VSE, A VELIKO JE ODVISNO OD UKREPOV OBLASTI.

GOSPOD HVALICA, NADALJUJEMO SEVEDA PRI VAS. ČE, RECIMO, TAKO V GROBEM PREVEDEMO JAVNI SEKTOR NA TISTI SREDNJI SLOJ, TEH 60 ODSTOTKOV MED ZGORNJIM IN NAJNIŽJIM. ZNANO JE, DA SE BO JAVNI SEKTOR PRI PLAČNI REFORMI ODPOVEDAL PRIBLIŽNO 90 DO 100 MILIJONOV OD PREDVIDENIH VLADNIH 140. VI STE REKLI, BILI SMO BOLJŠI POGAJALCI. ALI TO POMENI, DA IMA VLADA VENDARLE DO VAS NEK REŠPEKT, GLEDE NA MOČ TEGA SEKTORJA?
JA, BILI SMO BOLJŠI POGAJALCI, KER ČE BI BILI SLABŠI, BI ZGUBILI 136 MILIJONOV, PA ŠE KAJ. AMPAK TUDI ZA TEH 90 DO 100, POČAKAJMO NA KONČEN ODGOVOR DO JUTRIŠNJEGA DNE OB ŠTIRIH POPOLDAN, KO BOMO PODPISALI ANEKS H KOLEKTIVNI POGODBI, KI BO TO UZAKONIL, OZIROMA DAL PRAVNE OSNOVE TAKEMU RAVNANJU. AMPAK, KO GRE ZA SREDNJI SLOJ IN JAVNI SEKTOR, BI VENDARLE JAZ SKUŠAL POSTAVITI ZASE NEKO DRUGO MERILO. GRE ZA TISTE, KI V JAVNEM SEKTORJU ŽIVIJO ZGOLJ IN SAMO OD SVOJEGA DELA. IN TUDI TISTE, KI NE ŽIVIJO ZGOLJ IN SAMO OD SVOJEGA DELA. TEH JE NAJBRŽ TUDI V REALNEM SEKTORJU KAR NEKAJ ALI PA MOREBITI RAVNO TOLIKO. IN MENE TO RAZLIKOVANJE ZANIMA. NENAZADNJE, ŽE TA TRENUTEK BI SKUŠAL ODGOVORITI NA VPRAŠANJE, KI SI GA JE TA ODDAJA ZADALA, KDO BO PLAČAL NAJVEČ. TISTI, KI ŽIVIJO OD SVOJEGA DELA, KER SO TO ŠE VSELEJ DOSLEJ V NEKAJ TISOČ LETIH, KOLIKOR SPOMIN ČLOVEŠTVA NESE. IN BO TO TUDI TOKRAT, KER NE MORE BITI DRUGAČE. KDO PA USTVARJA, ČE NE TISTI, KI ŽIVIJO SAMO OD SVOJEGA DELA? TISTI, KI ŽIVIJO OD KAPITALA, ŽIVIJO OD DELA NEKOGA DRUGEGA.

POLOŽAJ SREDNJEGA SLOJA JE PO PODATKIH, KI SO MENI NA VOLJO, RELATIVNO UGODEN. RELATIVNO UGODEN, AMPAK SEVEDA SPLOH NE TAK, KAKRŠNEGA SKUŠA KDO DANDANES PRIKAZAT, SAMO IN ZGOLJ ZATO, DA BI ODKRIL NAPAČNE KRIVCE IN NANJE S PRSTOM POKAZAL IN POTEM SKREGAL REALNI IN JAVNI SEKTOR IN S TEM ZAMEGLIL DEJANSKE RESNICE V OZADJU.
SAMO ŠE TOLE, VIDELI SMO TISTO ZANKO, 137 MILIJONOV PRIČAKOVANEGA IN ZDAJ SPOGAJANEGA 100 MILIJONOV, MANJ OD PREDVIDENEGA, NA DRUGI STRANI SUBVENCIJE. ALI STE TUDI VI POMISLILI, DA LAHKO GRE, PREJ STE REKLI, DA GRE V NIČ. NAJBRŽ VSE PRI SUBVENCIONIRANJU DELOVNEGA ČASA NE BO ŠLO V NIČ, AMPAK ALI JE TO BILA TUDI ENA IZMED VAŠIH POGAJALSKIH POZICIJ, TO SUBVENCIONIRANJE, KI JE SKOZI SLAB NADZOR, RECIMO, SE LAHKO SPELJE TUDI KAM DRUGAM? JA, ZAGOTOVO. VSE TE ARGUMENTE SMO TEHTALI, TUDI TISTEGA, KI GA JE GOSPOD SVETLIK NA ENEM OD SREČANJ S SINDIKATI NAVRGEL, ČEŠ, NE BOJTE SE ZA TA SREDSTVA, TO JE ZDAJ MOJA INTERPRETACIJA VAŠIH BESED, NE BOJTE SE ZA TA SREDSTVA, SAJ Z NJIMI REŠUJEMO DELOVNA MESTA TUDI V REALNEM SEKTORJU. AMPAK PRI TEM TEHTANJU TEH PODATKOV, SMO IMELI V MISLIH TUDI 600 MILIJONOV ZA SUBVENCIJE OBRESTI BANK, TUDI MILIJARDO ZA GARANCIJE BANKAM IN TAKO DALJE. IN KAKORKOLI, KAMORKOLI POGLEDAMO, TUDI V POGAJANJIH, TO JE ZANIMIVO, PA SE Z BANKAMI NE UKVARJAMO NEPOSREDNO. VSA POTA PELJEJO TJA, NATANKO V BANKE.
REŠEVANJE BANK IN FINANČNEGA SISTEMA.

JA IN POD TO PRESIJO SE POGAJA TUDI JAVNI SEKTOR.
AMPAK, GOSPOD SEMOLIČ, MORAM VAS VPRAŠATI, Z NOBENIM NAMENOM, DA BI, KOT PRAVI GOSPOD HVALICA, SPRLI ZDAJ SINDIKATE JAVNEGA SEKTORJA IN GOSPODARSTVA...
TO VAM PA NE BO USPELO. NE BO? DOBRO. ALI SE VAM ZDI, DA JE VLADA ZA ZDAJ ENAKOVREDNA PRI RAZPOREJANJU TEH BREMEN IN PRI UKREPIH, GLEDE NA NAJNIŽJI SLOJ, O KATEREM SMO PREJ GOVORILI IN ZDAJ SREDNJI? PREDVSEM BI LAHKO VLADA IN UPAM, DA BO VLADA POSEGLA V SLOJ BOGATIH. ONI SO BILI Z DAVČNO REFORMO PRIVILIGIRANI. PRISPEVNA STOPNJA SE JE ZNIŽALA IZ 50 NA 41 PROCENTOV. DARILO BREZ PRAVIH UČINKOV.
MANJ KOT JE PLAČAL SREDNJI SLOJ. NE, NE, TU MORATE BITI PREVIDNI. TUDI DR. STANOVNIK JE OPOZORIL, DA SE JE PRI SREDNJEM SLOJU ZGODILO, DA JE VEČ PLAČAL. SREDNJI SLOJ, BODIMO POZORNI, KAR JE PROBLEM, JE TEGA NIŽJEGA SLOJA, TAKO ZVANEGA. TUKAJ ZA 10 PROCENTOV ZNIŽANJE PLAČ IN TUKAJ GRE V GLAVNEM. TO JE HUDO. TO JE PROBLEM IN TUKAJ MISLIM, DA BI MORALA POLITIKA ZARADI TEGA DOGAJANJA V TEM NAJNIŽJEM, KI NOSI PEZO BREMEN TEH DOGODKOV, POSEČI. GOSPOD BOBINAC, TA RAZMERJA, REALNI SEKTOR, ŠE POSEBEJ IZVOZNIKI IN ZDAJ SREDNJI SLOJ, JAVNI SEKTOR.
JAZ PA BOM MOGOČE MALO BOLJ OSTER TUDI DO JAVNEGA SEKTORJA TOKRAT, PA NAJ MI NE ZAMERIJO. PREPROSTO ZATO, ČE IZENAČUJEMO SREDNJI SLOJ PA JAVNI SEKTOR, JE POTEM SLIKA SEVEDA DRUGAČNA. IN JAZ RAZUMEM TUDI ZAGATO POLITIKE, KI JE VEDNO UMETNOST MOŽNEGA, DA POSKUŠA NA NEK NAČIN NAGOVARJATI NAJVEČJE VOLILNO TELO. IN SKOZI TO JE TUDI JAVNI SEKTOR EN ZELO POMEMBEN DEL VOLILNEGA TELESA. PODOBNO KOT MI V PODJETJIH ZELO PAZIMO NA TO, KAKO DELA SREDNJI SLOJ, SREDNJI MENEDŽMENT IN TAKO NAPREJ, KAKO ZA ZMOTIVIRATI, DA POTEGNE TA VOZ NAPREJ. AMPAK ZDI SE MI, DA MORAMO V TEM ČASU, KO GRE ZA KRIZO, KO GRE ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST, KO GRE ZA PREŽIVETJE IN MNOGA DELOVNA MESTA V INDUSTRIJI NE BODO OHRANJENA. PRIČAKUJEM, DA BO VREDNOTA V SLOVENIJI TUDI ENA SOLIDARNOST VSEH PREBIVALCEV. IN ZNOTRAJ TEGA, MISLIM, DA VSI V JAVNEM SEKTORJU ŠE NE DELIJO USODE TEGA GOSPODARSTVA. TRDIM, DA NI USPEŠNEGA ZDRAVSTVA, DA NI USPEŠNE KULTURE, ŠPORTA, SOCIALE IN TAKO NAPREJ, ČE NI USPEŠNEGA GOSPODARSTVA. IN GE ZA PREŽIVETJE TEGA GOSPODARSTVA.

KAJ BI VI KONKRETNO NAREDILI? KATERI UKREP BI, RECIMO ZA JAVNI SEKTOR, ALI BI TUKAJ, RECIMO, PRI PLAČNI REFORMI ODREZALI PRI 137 MILIJONIH IN BI REKLI, NIČ, ALI BI DODATNO, KOT SMO ŽE SLIŠALI, ODPUŠČANJE ZA DVA ODSTOTKA? KAJ JE TISTO, KAR BI VI TA HIP SVETOVALI VLADI, NAJ NAREDI?
POGLEJTE, JAZ NISEM V TEJ VLOGI, DA BI SVETOVAL VLADI, PA VENDAR SE MI ZDI ZGODBA DO DOLOČENE MERE TUDI SPREVRŽENA, KAJTI POGOVARJAMO SE O JAVNEM SEKTORJU IN SE POGOVARJAMO O TEM, ALI SE BODO PLAČE POVEČEVALE TAKO ALI DRUGAČE, TAKO DA TU NI NEK ODPUSTEK, AMPAK JE SAMO, DA SE NE BO ZA TOLIKO DVIGNILO, KOT JE BILO OBLJUBLJENO. TREBA PA JE POVEDATI, DA SAMO NOVEMBRSKI PODATEK ZA LETO 2008 KAŽE NA TO, DA SO SE NA LETNI OSNOVI PLAČE POVIŠALE ZA 12 ODSTOTKOV, V INDUSTRIJI PA SAMO ZA EN ODSTOTEK. TOREJ, TU NE VIDIM NOBENE POSEBNE SOLIDARNOSTI, HKRATI SO PA DELAVCI V JAVNEM SEKTORJU TUDI, MISLIM, DA BISTVENO BOLJ ZAŠČITENI Z VIDIKA DELOVNIH MEST.
BOMO ŠLI PO VRSTI, GOSPOD MEH, DA BOSTE LAHKO ŠE SKUPAJ ODGOVORILI. DOBRO, JAZ BI LE ŽELEL REČI, DA VČASIH DELAMO DELAVCEM V JAVNEM SEKTORJU KRIVICO, ALI PA DRUGAČE, PREVEČ SE POGOVARJAMO O NJIHOVIH PLAČAH. JAZ MISLIM, DA SE MORAMO ZAČET POGOVARJAT O TEM, KAJ DOBIMO OD TEGA JAVNEGA SEKTORJA, KOLIKO JE TA JAVNI SEKTOR USPEŠEN PRI SVOJEM DELU, KER V DOLOČENI MERI JE TUDI SERVIS, BOM REKEL, NAS, GOSPODARSTVA. IN TU NISEM VEDNO PREPRIČAN, DA JE NAJUSPEŠNEJŠI. KO GOVORIMO O UKREPIH, JAZ SEM ŽE VEČKRAT REKEL, TAKOJ BI BIL ZA TO, DA SE DEJANSKO REVIDIRA KOMPLETNA ZAKONODAJA OKOLI JAVNIH NAROČIL. DA POGLEDAMO, KAJ SE NAM DOGAJA NA PODROČJU TUDI, BOM REKEL, INFRASTRUKTURE, ENERGETSKE IN OSTALE. TO SO VSE STVARI, KATERE V GOSPODARSTVU ZELO DRAGO PLAČUJEMO. IN POTEM, MISLIM, DA NE BO DEBATA ŠLA O TEM, KO PA GOVORIMO O SREDNJEM SLOJU, PA MORAM REČI, SREDNJI SLOJ NI SAMO V JAVNI UPRAVI, NI SAMO V TEH SLUŽBAH, SREDNJI SLOJ IMAMO V PODJETJIH. BOM PA MALO SAMOKRITIČEN, DA SMO MOGOČE TA SREDNJI SLOJ V PODJETJIH, TUDI V TEM OBDOBJU KONJUKTURE, KO JE BILO NEKAKO LAŽJE SHAJAT V PODJETJU, ZAPOSTAVILI. TO SO TISTI STROKOVNJAKI, RAZVOJNIKI, TEHNOLOGI, KI NAJVEČ PRIPOMOREJO IN MISLIM, DA NAS PA TU ČAKA ENA PRENOVA PLAČNIH SISTEMOV, DA BOMO DEJANSKO TUDI NJIH POSTAVILI NA MESTO, KI GA ZASLUŽIJO.

GOSPOD MEH, ABSOLUTNO- JAZ SEM NA ZAČETKU REKLA, ČE V GROBEM POSTAVIMO ENAČAJ, RAZUMLJIVO, ŠOLNIKI, ZDRAVNIKI, PROFESORJI, MEDICINSKE SESTRE, POLICIJA, OBRAMBA, NOVINARJI, KULTURNIKI. NEKAKO BI SE V GROBEM RAZUMELO, ZATO DA NAS GLEDALCI RAZUMEJO. ZDAJ JE NAJPREJ NA VRSTI GOSPOD MINISTER, POTEM GREMO NA TO STRAN. JAZ BI SE STRINJAL Z GOSPODOM MEHOM, BI PA DVA PRIMERA DAL, OZIROMA EN PRIMER DAL K TEMU PA EN KOMENTAR. DANES MI JE PREDOČIL EDEN OD VODILNIH DELAVCEV MINISTRSTVA ZA DELO, SVOJO PLAČNO LISTO ZA ZADNJIH DESET LET. STALNO JE NA ISTEM MESTU, NIČ SE NI SPREMENILO. DESET LET NAZAJ JE IMEL 2500 EVROV, DANES IMA 1900 EVROV. IN TO VSAKO LETO SE JE LEPO NJEMU ZNIŽALA PLAČA. PRAVI, VSAKA VLADA, KI JE PRIŠLA, JE UDARILA PO JAVNEM SEKTORJU, KER JE BILO TO VŠEČNO IN JE NEKAKO ZAČELA OMEJEVAT TA SEKTOR. TO NE POMENI, DA ZNOTRAJ NI REZERV, DA NI POTREBNO DELAT NA VEČJI UČINKOVITOSTI, AMPAK HKRATI SEVEDA JE TREBA TA JAVNI SEKTOR TUDI ZAŠČITIT, DA BO LAHKO UČINKOVIT. IN DRUGO, KAR SEM ŽELEL, SAMO KOMENTAR NA TISTO, KAR JE BILO PREJ REČENO, GLEDE ZMANJŠANJA ŠTEVILA ZAPOSLENIH. NE GRE ZA TO, DA BI ODPUŠČALI V JAVNEM SEKTORJU, GRE PA ZA TO, DA SE DA TO DOSEČI TUDI NA MEHAK NAČIN, SKOZI NE ZAPOSLOVANJE IN NE NADOMEŠČANJE ODHODOV. GOSPOD HVALICA.
SAMO KRATKA REPLIKA, ZATO KER PREPOGOSTO V TEH DNEH, NE BOM REKEL, V TEH MESECIH, NALETIMO NA NEKE PODATKE, KI JIH ZELO POPULISTIČNO UPORABLJAJO NEKATERI IN TOKRAT STE JIH VI, GOSPOD BOBINAC. 12 PROCENTNA RAST PLAČ, NOVEMBER 2007- NOVEMBER 2008, JE STATISTIČNA IZMIŠLJOTINA. KAJTI, JAVNI SEKTOR SE JE OD LETA 2003 ODREKAL SVOJI RASTI PLAČ IN TO VLAGAL NA POSEBNI SKLAD, OZIROMA TRI POSEBNE SKLADE. TO SO BILA NJIHOVA SREDSTVA, NE JAVNA SREDSTVA, ZATO, DA BI IZPELJALI PLAČNO REFORMO IN NA DAN X, TO SE PRAVI, AVGUSTA 2008, IZRAVNAL TO, OZIROMA PO ČETRTINAH DO MARCA 2010. IN ZDAJ STATISTIKA TA NJIHOV DENAR, KI GA ZDAJ SEVEDA DOBIVAJO PO ČETRTINAH, ŠTEJE V RAST PLAČ. TO JE ISTO, KOT DA BI VI SVOJE PRIHRANKE, NAJBRŽ JIH IMATE NEKJE NA NEKI BANKI, BI VAM JIH OBDAVČILI TAKRAT, KO STE DOBILI PLAČO IN KO JIH DVIGNETE, ZNOVA IN ŠE ENKRAT. DOKTOR MRAMOR, OBREMENITEV SREDNJEGA SLOJA, V PRIMERJAVI SZ DRUGIMI.

ČE SMEM JAZ SAMO ŠE NA TOLE REPRICIRAT. GLEDE NA TO, DA SEM BIL MINISTER TAKRAT, KO SMO SE POGAJALI IN MORAM REČI, DA JE BIL JAVNI SEKTOR TAKRAT IZJEMNO POMEMBEN DEJAVNIK, DA SMO ŠLI V ERM 2 IN PREVZELI EVRO, STABILIZIRALI GOSPODARSTVO. TO DRŽI, KAR PRAVIJO PREDSTAVNIKI SINDIKATOV. TAKRAT JE BIL DOGOVOR, DA TAKRAT, KO BO PA ŠLO CELOTNEMU GOSPODARSTVU BOLJE, ZARADI ČESAR SMO SE TAKRAT ODREKLI PLAČAM TUDI MI, FUNKCIONARJI, TA DEL NI BIL REALIZIRAN. IN SEVEDA, ZDAJ PRIHAJAMO V ENO OBDOBJE, KO BI BILO TO POTREBNO ZOPET NAREDITI, AMPAK JE SEVEDA EN SLAB OBČUTEK, DA TISTO, KAR JE BILO DOGOVORJENO, NI BILO ZREALIZIRANO. TUKAJ JE, JAZ MISLIM, KAR VELIK PROBLEM ZA JAVNI SEKTOR. V LETIH, KO SMO IMELI ZELO VISOKE RASTI PLAČ, TUDI V ZASEBNEM SEKTORJU, SO BILE PLAČE V JAVNEM SEKTORJU ZAMRZNJENE. IN ZDAJ, PO TEJ ZAMRZNITVI, JE BIL PAČ DOLOČEN POVIŠEK IN ZDAJ PA PADEMO V KRIZO. TAKO, DA TUKAJ JE TREBA RAZUMET, ČEPRAV PA KLJUB VSEMU MENIM, DA BO 100 MILIJONOV, GLEDE NA OBSEG KRIZE, KI JO VIDIMO DANES, PA BISTVENO PREMALO. NE SAMO ZA JAVNI SEKTOR, SEVEDA BO TREBA PODOBNO NAREDITI TUDI NA DRUGIH VIRIH.
KATERI BI BIL POTEM TISTI UKREP, KI GA BI BILO NAJPREJ ZA PRIČAKOVAT, RAVNO PRI JAVNEM SEKTORJU, POGOJNO REČENO SREDNJEM SLOJU?
JAZ NE VIDIM DRUGE MOŽNOSTI, KOT DA SE Z JAVNIM SEKTORJEM DOGOVORIT, TAKO KOT SMO SE DOGOVORILI IN SE TEGA DRŽI POTEM, DA SE SEVEDA JAVNI SEKTOR ODREČE V DOLOČENEM TRENUTKU, KJER BI LAHKO GOSPODARSTVO, MISLIM, PROPADALA NAJVEČJA PODJETJA, DA SE DOGOVORI ZA ZMANJŠANJE, AMPAK DA JE PA ZAPISANO IN TO DECIDIRANO IN ZAVEZUJOČE, DA TAKRAT, KO PA SE GOSPODARSKA RAST ZOPET PONOVI, DA SE PLAČE VEŽEJO TUDI V JAVNEM SEKTORJU NA USPEŠNOST GOSPODARSTVA. KER ČE JE JAVNI SEKTOR PRISPEVAL K USPEŠNOSTI GOSPODARSTVA, S TEM, DA SE JE ODREKEL, BI MORAL POTEM NA KONCU TUDI PRI TEM PARTICIPIRAT. IN TO JE BIL DOGOVOR, KI NI BIL SPOŠTOVAN.

DOBRO, ZDAJ PA ŠE KORAK NAPREJ, K ZADNJEMU, NAJVIŠJEMU, NAJBOGATEJŠEMU SLOJU. NEKAJKRAT SMO ŽE SLIŠALI KRITIKE, ZDAJ SI BOMO NAJPREJ POGLEDALI PRISPEVEK, KI NAM BO DAL VROČE IZTOČNICE.

PRAV MENEDŽERSKI PREVZEMI NEKDAJ NAŠIH PODJETIJ, SO V ZGORNJI SLOJ BOGATAŠEV DOBESEDNO KATAPULTIRALI VRSTO POSAMEZNIKOV, KI SO PRED TEM PRIPADALI SREDNJEMU ALI CELO NIŽJEMU SREDNJEMU SLOJU. JOŽE MERMAL IN BTC, AUTOCOMERCE IN HERMAN RIGELNIK, ZDENKO PAVČEK IN VIATOR- VEKTOR, FRANC ZUPANC IN ALPLES, ALOJZ BURJA IN LIP BLED, DUŠAN ŠEŠOK IN ISKRA, MARKO VIŽNAR IN FARMA IHAN, DUŠAN ČERNIGOJ IN PRIMORJE AJDOVŠČINA, IVAN ZIDAR IN SCT IN TAKO NAPREJ, DO NAJBOLJ RAZVPITIH PREVZEMOV, BOŠKO ŠROT IN PIVOVARNA LAŠKO, BINE KORDEŽ IN MERKUR, IGOR BAVČAR IN ISTRABENZ, SPROŽAJO TUDI NAJVEČ VPRAŠANJ, KDO BO OB DRASTIČNEM ČEZ 60 ODSTOTNEM PADCU DELNIC, TO PLAČAL. ZA POGOVOR SMO ZAPROSILI DVA POMEMBNA SOGOVORNIKA, FINANČNEGA MINISTRA IN NEKDANJEGA MINISTRA, DANES PRVEGA ZAGOVORNIKA PRVE SLOVENSKE, TAKO IMENOVANE SLABE BANKE, KI BI POLEG DRUGIH NEODPLAČLJIVIH KREDITOV, PREVZELA TUDI KREDITE TAJKUNOV, S TEM PA NJIHOVO PREMOŽENJE, BODITE POZORNI, NACIONALIZIRALA.
PO NEKATERIH OCENAH BANKE SLOVENIJE, GRE ZA OKROG 1, 2 MILIJARDE EVROV TAKŠNIH MENEDŽERSKIH KREDITOV, PO DRUGIH OCENAH JIH GRE PA ZA DVE MILIJARDI. TEŽKO BO TOLE VSOTO, TE MENEDŽERSKE KREDITE, IZLOČITI IZ SKUPNIH SLABIH KREDITOV BANKE. NA KONCU BOMO MORALI SEVEDA SKUPAJ REŠEVATI VSI DAVKOPLAČEVALCI TE MENEDŽERSKE PREVZEME, BOŠKE ŠROTE, BAVČARJE, BINETE KORDEŽE IN TAKO NAPREJ. ENOSTAVNO JE TREBA TO NACIONALIZIRAT IN SEVEDA S TEM BO TO POSTALO LAST TE SLABE BANKE IN KASNEJE BO SEVEDA TO PRIVATIZIRALI V NEKEM PROCESU, KOT SMO TO POČELI ŽE V DEVETDESETIH LETIH.
VLADA ZA ZDAJ USTANOVITEV SLABE BANKE ZAVRAČA. O MOREBITNI NACIONALIZACIJI PREMOŽENJA IZ MENEDŽERSKIH PREVZEMOV ŠE NI REKLA NIČ. IZBRALA JE DRUG PRISTOP. UREDBO IZ DECEMBRA LANI, PO KATERI DRŽAVNA JAMSTVA IN KREDITI NE BODO NAMENJENI REŠEVANJU MENEDŽERSKIH PREVZEMOV. IN ČEPRAV SE SLIŠI ENOSTAVNO, TO ENOSTAVNO NE BO. KAKO BO TOREJ POTEKALO ČISTO KONKRETNO? INŠTITUCIJA, KI BO IZVAJALA GARANCIJO ZA DRŽAVO ALI PLASIRALA SREDSTVA, KI JIH ZAGOTOVI DRŽAVA PREKO IZDAJE OBVEZNIC V FINANČNI SEKTOR, NAJ BO TO SLOVENSKA IZVOZNA ALI RAZVOJNA DRUŽBA, NAJ BO TO NEPOSREDNO FINANČNO MINISTRSTVO, NAJ BO TO KAKŠEN DRUGI AGENT, KI BI LAHKO MORDA ZA TO POGODBENO ANGAŽIRALI, BO ZBIRAL POROČILA, KAKO SE TA SREDSTVA PLASIRAJO NAPREJ, NA OSNOVI TEH POROČIL BO PREVERJAL, ALI JE BILO TO DEJANSKO IZVEDENO IN OD TOD BO POTEM UGOTAVLJAL, ALI TEČE PROJEKT TAKO KOT JE BIL ZAMIŠLJEN ALI PA JE PRIŠLO DO KAKŠNIH NESKLADIJ.

DOKTOR DAMJAN NA TO PRAVI: TO BI BILO SEVEDA NUJNO IN LEPO, ČE BI TO NAREDILI, JE PA PROBLEM, KER JE TO IZJEMNO TEŽKO NAREDITI, KAJTI SLABI KREDIT, KI GA JE DALA NEKA BANKA, JE LAHKO SLABI KREDIT, BODISI ZA MENEDŽERSKE PREVZEME, BODISI ZA ČISTO NAVADNO INVESTICIJO PODJETJA ALI ZA TEKOČE POSLOVANJE ALI PA ZA STANOVANJSKE KREDITE IN DANES JE IZJEMNO TEŽKO, RECIMO, TUDI LOČITI MED KREDITI, KI SO JIH POSAMEZNA PODJETJA DOBILA ALI JE ŠLO ZA MENEDŽERSKI PREVZEM ALI JE ŠLO ZA FINANCIRANJE ČESA DRUGEGA.
DRUGO POMEMBNO VPRAŠANJE JE, KDO BO VSE SKUPAJ NADZIRAL, DA BANKE NE BODO Z NOVIMI KREDITI, OZIROMA REPROGRAMIRANJE STARIH, REŠEVALE MENEDŽERSKE PREVZEME. VLADA SE JE ODLOČILA, DA BO TO SIT BANKA, A PO ZAKONU IMA PRAVICO NADZORA IN VPOGLEDE V DOKUMENTE BANK LE BANKA SLOVENIJE. MINISTER ODGOVARJA: SIT BANKA JE ENA OD INŠTITUCIJ, KI JE LAHKO TU POOBLAŠČENA, DA DELA KOT AGENT DRŽAVE. VČASIH BO, VČASIH NE BO, ODVISNO OD CENE, KI JO ZA TO POSTAVLJA IN KADRA, KI GA IMA NA RAZPOLAGO. TISTI, KI BO TO IZVAJAL, SE BO LAHKO, V KOLIKOR BO TO SAMO FINANČNO MINISTRSTVO, SE BO SEVEDA UPIRALO TUDI NA PODATKE BANKE SLOVENIJE, PRI ČEMER PA NE MORE ZAHTEVAT, LAHKO DOBI SAMO TISTO, KAR JI JE TA INŠTITUCIJA PRIPRAVLJENA ODSTOPIT, SERVISIRAT, POMAGAT ZA TA NAMEN.
JAZ MISLIM, DA JE TA ODLOČITEV VLADE, DA POOBLASTI SIT BANKO ZA NADZOR DAJANJA KREDITOV POSLOVNIH BANK ALI PA ZA NADZOR POSLOVANJA POSLOVNIH BANK, ČISTA NEUMNOST. DEJANSKO GRE TUKAJ ZA NEKE VRSTE NEZAUPANJE V SEDANJEGA BANČNEGA REGULATORJA, KAR IMA LAHKO ZELO NEGATIVNE POSLEDICE TUDI Z VIDIKA NEZAUPANJA V SAM PRAVNI SISTEM. MISLIM, DA BI MORALI TO DIKCIJO ALI PA TO ODLOČITEV VLADE SPREMENITI, ENOSTAVNO POOBLASTITI BANKO SLOVENIJE, OZIROMA JI V JAVNOSTI PODELITI SPET TO KREDIBILNOST, DA BO UČINKOVITO LAHKO NADZOROVALA POSLOVANJE BANK. SLEDI TOREJ BISTVENO VPRAŠANJE, KAJ PODPIRA VLADA, NACIONALIZACIJO IN ENKRAT KASNEJE ZNOVA ODPRODAJO TAJKUNSKEGA PREMOŽENJA, IZLOČITEV PRI MOŽNOSTI DRŽAVNIH JAMSTEV ALI DAVKOPLAČEVALSKO REŠEVANJE PREVZEMOV, OZIROMA NADALJNJE KREDITIRANJE. USMERITEV JE, PRAVI FINANČNI MINISTER: DA TEGA NE KREDITIRAMO.

A TAKOJ ZATEM DODA: KOLIKOR JE MOŽNO, TAM, KJER SO SE PA BANKE ZAPLEZALE, JE PA SEVEDA USMERITEV, DA NE NASTANE ŠKODA ZA BANKO IZ TEGA NASLOVA. REŠUJEMO PREDVSEM BANKE, PRAVI DOKTOR DAMJAN. TI UKREPI VLADE SEVEDA REŠUJEJO PREDVSEM BANČNI SISTEM IN BANKE SEVEDA S TEMI DEPOZITI POČNEJO, KAR SAME MISLIJO, DA JE NAJBOLJ PRAV. ČE SO IZPOSTAVLJENE ZARADI DOLOČENIH MENEDŽERSKIH KREDITOV, BODO SEVEDA NAJPREJ REFINANCIRALE SVOJE VIRE IZ TEGA NASLOVA.
ZA KONEC BISTVENO: ALI TOREJ TO POMENI OHRANJANJE GOSPODARSKO POLITIČNE ELITE?
SEVEDA GRE POSREDNO TUDI ZA FINANCIRANJE TE STARE ALI PA GOSPODARSKO- POLITIČNE ELITE, KER ENOSTAVNO DRUGE POTI TUKAJ NI. VSE SKUPAJ JE TAKO PREPLETENO, DA ENOSTAVNO NE MOREMO LOČITI MED ENIM IN DRUGIM, DOKLER SEVEDA NE POČISTIMO STANJA, DOKLER NE NAREDIMO ČISTEGA REZA IN TE SLABE KREDITE IZ BANK PRENESEMO V SLABO BANKO, TAKO DA BODO OČIŠČENE BANKE LAHKO S TEMI NOVIMI KREDITI ALI PA LIKVIDNOSTNIMI INJEKCIJAMI, FINANCIRALE GOSPODARSTVO TAM, KJER JE RES POTREBNO.

VPRAŠANJE VSEM, KAKO VI VIDITE TO SLIKO? NA ENI STRANI IMAMO ZAGOTOVILO VLADE, DA SE TI MENEDŽERSKI PREVZEMI S POMOČJO DRŽAVE NE BODO REŠEVALI, KO POGLEDAMO PODROBNEJE, TAKO PRI NADZORU, KOT PRI PRIDOBIVANJU DOKUMENTOV, SE STVARI ZAČNEJO MALO BOLJ POGREZATI. ALI BI TOREJ VLADA TO MORALA ZAGOTOVITI IN ALI MISLITE, DA SPLOH BO?

MOGOČE ENO MISEL. MENE NE SKRBIJO TI GOSPODJE, NIHČE OD TEH, KI JE ZGUBIL SICER MILIJONE, NE BO LAČEN, PA TUDI NA ZAVOD NE BO PRIŠEL. NAS MORA SKRBETI PRIBLIŽNO 100 TISOČ DELAVK IN DELAVCEV, KI IMA 500 EVROV, PA IMA RAVNO TAKO HIPOTEKE, RAVNO TAKO KREDITE IN RAVNO TAKO SE SPRAŠUJE, KAKO VRNITI KREDIT. V TEM PRIMERU SEM PA JASEN: TUKAJ JE ODGOVORNOST POLITIKE, VLADE, PARLAMENTA. MORAŠ USTVARITI SISTEM. ČE PONUJAJO DENAR BANKAM IN ZA BANKE SE VEDNO NAJDE DENAR, VEDNO SE NAJDEJO MILIJONI, MORA BITI POLITIKA V POZICIJI, DA V IMENU PRAVA IN TEMU PRIMERNO PRIREDITI PREDPISE, DA POD DOLOČENIMI POGOJI IN TI POGOJI MORAJO SEVEDA IZKLJUČITI MOČ POSAMEZNIKOM TEGA KOVA.
STE VI ZATO, DA DRŽAVA, TAKO KOT VLADA, ZAGOTAVLJA TEH MENEDŽERSKIH PREVZEMOV, KI SO DANES NAJBOLJ NA TAPETI IN NAJBOLJ PROBLEMATIČNI, DA JIH BOMO VSI PLAČEVALI, KOT PRAVI DR. DAMJAN, DA SE RAZVEŽE LASTNIŠTVA?
ČE JE TO EDEN OD MOŽNOSTI, DA SE REŠI BANKE, NE V DOBRO TEH GOSPODOV, ZAKAJ NE? AMPAK TREBA JE STROKOVNO TO PROUČIT.
VAŠE MNENJE, GOSPOD HVALICA. NE GRE TOLIKO ZA EKONOMSKE UČINKE, KI BI JIH S TEM PRIDOBILI, VERJETNO BI BILI BOLJ ZA DEMONSTRACIJSKI UČINEK, OZIROMA ZA VSO TO ZGODBO TEH TAJKUNSKIH PREVZEMOV, PODJETIJ, KI SO BILA SEVEDA ŠE NEDOLGO TEGA, DRUŽBENA PODJETJA.
SAJ MENI KOT LAIKU SE ZDI, DA BI SE TO MORALO ZGODITI SAMO PO SEBI, NEKO PRESTAVITEV TEGA PREMOŽENJA NA BANKE, NA DRŽAVNE DELEŽE PRI BANKAH IN TAKO DALJE, SAJ SO ITAK DO TE MERE ZADOLŽENI, DA REŠITVE NI MOŽNE, RAZEN NA TAK NAČIN, DA V POVEZAVI S POLITIKO IN TO SE OČITNO DOGAJA, REŠUJEJO TAJKUNE Z JAVNIMI SREDSTVI. TO JE ODLOG IZPLAČILNI IN TAKO DALJE, TO JE PAČ OČITNO. SAM BI ISKAL REŠITEV, DAMJAN MI JE SEVEDA BLIZU, AMPAK MISLIM, DA JE TO REVOLUCIONARNA MISEL, AMPAK KAKŠNA TAKA MISEL, DA BI V BODOČE IMELI TAKO ZAKONODAJO, DA NE BI OMOGOČALA VEČ KOT 10 ODSTOTNEGA, RECIMO, LASTNIŠTVA POSAMEZNIKA. V NEKEM PODJETJU JE PA NAJBRŽ ČISTO SPODOBNA KAPITALSKO SOCIALNA REŠITEV. GOSPOD BOBINAC, GRE ZA KAR NEKAJ VAŠIH KOLEGOV. KAKŠEN JE VAŠ ODNOS, KAKŠNO JE VAŠE MNENJE DO TEH MENEDŽERSKIH PREVZEMOV? BI MORALI, ČE SEVEDA NISO SPOSOBNI SAMI ODPLAČAT, OZIROMA NJIHOVA PODJETJA TO ODPLAČUJEJO, ZGUBIT TO PREMOŽENJE? JAZ BI NAJPREJ REKEL, DA A PRIORI MENEDŽERSKA LASTNINA NI SLABA LASTNINA. V TUJINI JO POZNAJO, NI NEKAJ NENAVADNEGA. SAM LAHKO POVEM, DA CELO V PRIMERU GORENJA JE PRAVZAPRAV EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ ZAHTEVALA SVOJ MOREBITNI VSTOP V LASTNIŠKO STRUKTURO GORENJA, Z VSAJ NEKIM MINIMALNIM VSTOPOM TUDI MENEDŽMENTA. ZATO JE MENEDŽMENT GORENJA POTEM VSTOPIL IN DANES PREDSTAVLJA NEKAJ VEČ KOT PET ODSTOTKOV LASTNIŠKE STRUKTURE GORENJA PRAVZAPRAV 170 LJUDI, TO POMENI RELATIVNO RAZPRŠENO.

GOVORIMO O ČUDNEM NAČINU, BLAGO REČENO, PRIDOBIVANJA TEH PODJETIJ SKOZI ZASTAVO DELNIC CILJNEGA PODJETJA IN TAKO NAPREJ.
TU NI ENOTNE RAZLAGE, NITI ENOTNEGA RECEPTA. JAZ TRDIM, DA NAJ V BISTVU ORGANI PREGONA, NAJ PRAVNA DRŽAVA PREVERI POSAMIČNE PRIMERE IN ČE SO BILI TI MENEDŽERSKI PREVZEMI ORGANIZIRANI IN IZVRŠENI TRANSPARENTNO, POTEM JE VSE V REDU, ČE PA NISO, POTEM PA NAJ TO DRŽAVA PREGANJA IN NA NEK NAČIN ZAŠČITI TUDI MALE DELNIČARJE, PREDVSEM PA ZAPOSLENE ZNOTRAJ TEH PODJETIJ.
IN ZDAJ, ČE ZAOKROŽIMO, ODNOS POLITIČNA ELITA, NEKAJ SMO TUDI ŽE SLIŠALI O TEJ NAVEZAVI, SE PRAVI, POLITIČNA ELITA IN SLOJI, SE PRAVI, NAJNIŽJI, SREDNJI, NAJVIŠJI SLOJ. VEMO, DA SO SE TUDI POSLANCI ODPOVEDALI ENEMU RAZREDU PLAČE, OZIROMA 200 EVROM, DA SO SE ODPOVEDALI KAVAM, POTOVANJEM, TELEFONOM, REZANEMU CVETJU, DA SE JE PREDSEDNIK DRŽAVE ODPOVEDAL RAZKOŠNIM AVIONOM. ALI JE TO POMEMBNO? JE TO TISTA SIMBOLNA TOČKA, NA KATERI SE LAŽJE, RECIMO, VLADA OBRNE NA LJUDI, DA VSAK REČE, DOBRO, SE BOMO TUDI MI BOLJ ODPOVEDALI? ALI JE TO PAČ VŠEČNA IN V VELIKI MERI TUDI DEMAGOŠKA POTEZA? TO JE, TAKO, ČE NEKDO NAREDI, DA SEBI PLAČUJE KAVO IN ŠE KOMU, TO SEVEDA LAHKO POČNE, AMPAK MI SMO IZVOLILI PREDSEDNIKE, PREDSEDNIKA VLADE, PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IN ŠE KOGA, PREDVSEM NE ZATO, DA SEBI PLAČUJE KAVO, JAZ SE OPROŠČAM ZDAJ ZA TO, ZELO PREPROSTO LOGIKO V TEM ODGOVORU, AMPAK ZATO, DA SPREJMEJO TISTE UKREPE, KI BODO PRIPELJALI K BLAGINJI VSEH LJUDI, KI BODO PRISPEVALI K ZMANJŠEVANJU SOCIALNIH POSLEDIC TE KRIZE.
ALI SO TI UKREPI POMEMBNI? S TEGA ZORNEGA KOTA, KAR JAZ GOVORIM, ZAGOTOVO NE. GRE PAČ ZA ZUNANJI VIDEZ, IMIDŽ, KI PA, LAHKO SE VSI ODPOVEMO KAVE, PRETIRAM, VEM, PA BO KRIZA TUKAJ. TAKO, DA PRAVA MERA MORA BITI IN PRAVA OCENA TEH UKREPOV.
GOSPOD HVALICA, DANES NISTE PRINESLI S SABO TERMO STEKLENICE IN KAVE V NJEJ, KAR JE DOBER ZNAK.

KER NI PREMIERA TUKAJ. VSEENO, MISLITE, DA IMAJO TE STVARI POMEMBEN UČINEK ALI GA PAČ NIMAJO.
MISLIM, DA IMAJO NEK DEMONSTRACIJSKI UČINEK, AMPAK V PRVEM TRENUTKU, MOREBITI TRI, ŠTIRI DNI DO ENEGA TEDNA, DO NASLEDNJE NOVICE, KI JE PA ŽE OSMEŠENJE IN TAKO DALJE. MISLIM, DA SO TO DEMAGOŠKE POTEZE, KI NE DAJO NOBENIH REZULTATOV. NASPROTNO. MISLIM, DA BI MORALI NEKATERE STROŠKE POVEČAT, NA PRIMER, PLAČE MINISTROM, KAJTI JAZ SI NE PREDSTAVLJAM ČLANA VLADE, KI SE SOOČA Z TAJKUNI, RECIMO IN GOSPODARSTVENIKI, KI IMAJO 20- KRAT VEČJO PLAČO. NE PREDSTAVLJAM SI TEGA. IZVOLITE.
JAZ BI NA TEJ TOČKI POVEDAL ŠE TOLE, DA SE MI ZDI, DA RAZSLOJENOST V SLOVENIJI SEVEDA OBSTAJA, AMPAK NI DO TE MERE IZRAŽENA, KOT JE TO NA PRIMERU, RECIMO, ZAHODNOEVROPSKIH DRŽAV. BOLJ SE ZDI, DA ŠE VEDNO IZHAJAMO IZ NEKE DRUŽBENE LASTNINE, LASTNINE VSEH IN NIKOGAR, KI SE JE POTEM SPREMENILA V PRIVATNO LASTNINO IN SEVEDA POTEGNE TO ZA SABO DOLOČENE RAZLIKE. AMPAK TE RAZLIKE SO DANES BISTVENO, BISTVENO MANJŠE ŠE VEDNO, V SLOVENIJI, KI JE BOLJ SOCIALNA DRŽAVA KOT MNOGE IZMED ZAHODNOEVROPSKIH DRŽAV, S KATERIMI SE TAKO RADI PRIMERJAMO. VČASIH SE MI PA ZDI, DA SE V SLOVENIJI LJUDJE ŠE VEDNO PREVEČ UKVARJAJO Z DRUGIMI. LAHKO POVEM SAMO ENO KRATKO ZGODBICO, DA KO SEM PRED ČASOM IMEL KOLEGA IZ AMERIKE, KI JE BIL PRI MENI NA OBISKU, KI JE TUDI ZNAN POSLOVNEŽ IN JE BIL PRAVZAPRAV ZAČUDEN, KAKO SE LJUDJE POPOLDNE V BIFEJIH POGOVARJAJO O PLAČAH DRUGIH IN SE MANJ UKVARJAJO S TEM, KAKO BI NA NEK NAČIN LAHKO ZASLUŽILI NEKAJ POSTRANI, V POPOLDANSKEM DELU TUDI NEKAJ ZASE, KOT JE TO PRIMER V KAKŠNI DRUGI DRŽAVI. GOSPOD BOBINAC, ČE SMO ZDAJ NA TOČKI, KO BI NAJ VSI DAVKOPLAČEVALCI PREKO DRŽAVNIH BANK, DRŽAVNIH JAMSTEV IN KREDITOV, POMAGALI ODPLAČEVATI TEM LJUDEM, KI SO POSTALI V LETU, DVEH MILIJONARJI, POTEM JE NAJBRŽ OPRAVIČENO, DA SE TO SPRAŠUJEMO, ZAKAJ BI TO MORALI POČETI.

NE, JAZ MISLIM, DA ABSOLUTNO TO DRŽI, AMPAK GOVORIM O TEM, DA MI JE POVEDAL ZGODBO, DA SE V AMERIKI LJUDJE NE UKVARJAJO S PLAČAMI DRUGIH, KOT PRIMER. JE PA DEJSTVO, DA ČE JE BANKA DALA NEK KREDIT ZA NEK PREVZEM, BO POSKUŠALA NAREDITI VSE, DA BO TA DENAR PRIDOBILA NAZAJ, TAKO ALI DRUGAČE, TUDI Z MOREBITNIM LASTNIŠTVOM ZNOTRAJ TEH PODJETIJ.
IZVOLITE.
JA, NA TO VPRAŠANJE, DA BI NEKAKO ZAOKROŽILI, JAZ BI TAKO REKEL, DA TE KRIZE NISMO MI POVZROČILI, PAČ KRIZA JE SVETOVNA IN V TEJ KRIZI BOMO MORALI SEVEDA ZMANJŠAT SVOJE DOHODKE IN PREMOŽENJE. IN ČE TAKO GLEDAM, PO SLOJIH, SEVEDA NAJVEČ BO ABSOLUTNO NA PREMOŽENJU ZGUBIL PRVI SLOJ, SE PRAVI, PRVIH 20 ODSTOTKOV, ABSOLUTNO V DOHODKIH NAJVEČ SREDNJI SLOJ, RELATIVNO, GLEDE NA TO, KAKŠNI SO NJIHOVI DOHODKI, PA SPODNJI SLOJ. IN PO MOJEM MNENJU, RAVNO TUKAJ JE UMETNOST POLITIKE, NAJTI NAČIN, KAKO BO PRI TEJ IZGUBI VSAK SLOJ TOLIKO PRISPEVAL, DA BODO TA RELATIVNA RAZMERJA VZDRŽNA IN DA SE BO LJUDEM ZDELO POŠTENO.
VI STE PRAVZAPRAV, DR. MRAMOR, ZDAJ ŽE POSTAVILI IN ZAOKROŽILI PIKO NA CELO NOCOJŠNJO RAZPRAVO, MI PA VENDARLE ŠE MORAMO DATI BESEDO NAŠIM GLEDALCEM TUKAJ, V STUDIU, DA SLIŠIMO, KAJ JIH ZANIMA. PROSIM, IZVOLITE.
BRANKO MEDIK, SEKRETAR OBMOČNE ORGANIZACIJE SINDIKATA KOVINSKO- ELEKTRO INDUSTRIJE ZA PODRAVJE. MI V SINDIKATU OCENJUJEMO, DA BO V MARCU IN APRILU PROBLEM GLEDE NA NAROČILA IN NA VSE TO, KER JE V UPADANJU, PROBLEM IZPLAČILA PLAČ, KER SO PODJETJA V ZELO TEŽKI LIKVIDNOSTNI SITUACIJI.
IZVOLITE, PROSIM.
JAZ SE Z GOSPODOM ABSOLUTNO STRINJAM, DA BO LETOŠNJE LETO RESNIČNO BITKA V PODJETJIH ZA LIKVIDNOST, ZA DENARNI TOK, PA SEVEDA TUDI ZA DELOVNA MESTA. KATEGORIJA PROFIT JE ABSOLUTNO POMEMBNA, AMPAK NA PRVO MESTO BI DAL NA NEK NAČIN ZAGOTAVLJANJE PROSTEGA POZITIVNEGA DENARNEGA IN MISLIM, DA JE PRAV, DA POSKUŠAMO TUDI ZNOTRAJ SLOVENIJE ZADRŽAT NEKO RAVNOTEŽJE MED TO SOCIALO, TO POMENI, DA ZADRŽIMO ČIM VEČ DELOVNIH MEST, TUDI ZA OBDOBJE PO KRIZI, NE SMEMO POZABIT NA ČLOVEŠKI KAPITAL, PA HKRATI, DA NE POZABIMO TUDI V TEM ČASU RAZVIJAT KONKURENČNE SPOSOBNOSTI ZA NAPREJ.

DOBRO. NASLEDNJE VPRAŠANJE, MOGOČE NA TEJ STRANI.
POLONA RAMŠAK, JAZ IMAM VPRAŠANJE ZA GOSPODA SEMOLIČA IN SICER, KAKO SE BOSTE ZAVZEMALI ZA PRAVICE DELAVCEV, KI ZA ENAKO DELO, ENAKO KVALITETNO DELO, DOBIJO MANJ PLAČILA? HVALA.

MI ŽELIMO PREDVSEM SEDAJ, KO JE ZAKON TUKAJ, KER ZAKON MORAMO VENDARLE SPOŠTOVAT, NAREDITI VSE, DA BI VENDARLE V PODJETJIH SKLENILI DOGOVORE MED SINDIKATI IN DELODAJALCI, DA NE BI BILO POSEGOV V PLAČE NA NAČIN, KI JE V NASPROTJU Z OBSTOJEČO ZAKONODAJO. TO SE PRAVI, POMEMBNO JE, DA SE SINDIKATI IN DELODAJALCI DOGOVORIJO OKOLI DELOVNEGA ČASA, TO JE SILA POMEMBNO IN DA SO POTEM DOGOVORI, KI NAJ ZAŠČITIJO DELAVSKE PLAČE, KO PRIHAJAJO TE SUBVENCIJE. POMEMBNO PA JE, SEVEDA, DA SE ZGODI ŠE NEKAJ IN TO JE PRILIKA V KRIZI, KAJTI VSA TA PODJETJA, KI PREJEMAJO SEDAJ SUBVENCIJE, DOBRO, MOGOČE NE VSA. MNOGA IZMED TEH PODJETIJ BODO PRIŠLA VEN IZ KRIZE, BODO TUDI DOBIČKI IN DA TAKRAT NE POZABIJO NA DELAVCE IN DELAVKE, DA NE BI TAKRAT POZABILI, KAR GOVORIJO, DA SO VSI NA ISTEM ČOLNU. TAKRAT NAJ BO TA SPOMIN IN NAJ DELAVCI TEDAJ PARTICIPIRAJO TUDI NA DOBIČKIH, NE SAMO ZDAJ, V PRIMERU IZGUB. ŠE KAKŠNO VPRAŠANJE? IZVOLITE, PROSIM.
MARTIN DULAR, PRIHAJAM IZ MARIBORA. RAD BI ENO VPRAŠANJE POSTAVIL ZA VLADO. KAJ BO VLADA NAREDILA GLEDE SUBVENCIJE IN TISTA PODJETJA, KI SO DOBRA PODJETJA, PA KLJUB TEMU NIMAJO MOŽNOSTI PREŽIVETJA?
MI SMO PRIPRAVILI TA UKREP ZA TISTA PODJETJA, IN TA SO V VEČINI, KI IMAJO 20 DO 25 ODSTOTKOV MANJ NAROČIL. TOLIKO SE DA SKOZI SUBVENCIONIRANJE DELOVNEGA ČASA TUDI KOMPENZIRAT, ČE SO PA SEVEDA VEČJI PROBLEMI IN NEKATERA PODJETJA SO V TO TUDI ŠLA, POTEM SEVEDA S TEM UKREPOM NE MOREJO TEGA REŠIT, SE MORAJO PAČ ODLOČIT, DA BODO ŠLA PO DRUGI POTI. DRUGA POT TUDI JE ZMANJŠEVANJE OBSEGA PROIZVODNJE IN ODPUŠČANJE, KAR JE POSLEDICA EKONOMSKE LOGIKE.
ZDAJ BOMO PA RES ZAKLJUČILI, ČE NI VEČ VPRAŠANJ IN SICER TAKOLE: SLIŠALI SMO ŽE, SLOVENIJO JE KRIZA DOHITELA. NA VELIKO DEJAVNIKOV, SEVEDA, TUDI DOMAČA OBLAST NIMA VPLIVA, NA VELIKO, KOT JE, RECIMO, TUDI TO RAZMERJE MED NAJŠIBKEJŠIMI, SREDNJIM SLOJEM IN NAJBOGATEJŠIMI, NA TO PA VLADA V KAR DOLOČENI MERI SEVEDA IMA VPLIV. VI, DOKTOR MRAMOR, STE ŽE REKLI, KAKO MISLITE, DA SE BODO TA BREMENA RAZPOREDILA, KAKO V RESNICI PA SE BODO, GOSPOD MINISTER?

GLEJTE, MI LAHKO POMAGAMO IN TUDI DEJANSKO POMAGAMO SKOZI SISTEME SOCIALNIH TRANSFERJEV NAJNIŽJEMU SLOJU.
JE DOVOLJ DENARJA? TEGA DENARJA SMO REZERVIRALI ZA LETOŠNJE LETO PRECEJ VEČ KOT ZA PRETEKLA LETA IN UPAMO, DA KRIZA NE BO TAKO GLOBOKA, DA BI NAM TUKAJ DENARJA ZMANJKALO, ČE GA PA BO, GA BO PA TREBA DOBIT, KER IMAMO ZAKONSKE OBVEZNOSTI DO LJUDI, KI PRIHAJAJO V TAK POLOŽAJ, BODISI, DA GRE ZA NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST, BODISI, DA GRE ZA DENARNE SOCIALNE POMOČI. REKEL BI PA ŠE TOLE, ČE ŽE SKLEPAMO TOLE MISEL, DA JE SEVEDA DRUŽBENO BOGASTVO ODVISNO PREDVSEM OD DELA LJUDI, MEDTEM KO INDIVIDUALNO BOGASTVO V SMISLU BOGATIH LJUDI, JE PA SEVEDA ODVISNO OD SISTEMA PRILAŠČANJA. IN VERJETNO SMO LEGALIZIRALI NEK SISTEM PRILAŠČANJA V PRETEKLOSTI, KI GA BO TREBA PONOVNO PREMISLITI, GLEDE NA IZKUŠNJE, KI JIH IMAMO TUDI V TEJ KRIZI. NA KATERO PRILAŠČANJE MISLITE?
TEH PRILAŠČANJ JE SEVEDA VEČ, TUDI ŽE OMENJEN NAČIN, KAKO SE JE PRIVATIZACIJA PELJALA SKOZI, RECIMO, BY- PASS PODJETJA, ALI PA SKOZI PREVZEMANJE PODJETIJ Z ZASTAVLJANJEM TEH ISTIH PODJETIJ, SKOZI OBLIKOVANJE INDIVIDUALNIH POGODB IN PODOBNO. VERJETNO BO TREBA ODPRET TO VPRAŠANJE, ČE BOMO HOTELI, DA SE ZGODBA NE BO PONAVLJALA. ALI PA, DA SE NE BO ZGODILO ŠE KAJ HUJŠEGA. TOREJ, ZAKLJUČNA MISEL, ALI TOREJ VLADA TRDNO VZTRAJA IN JE TRDNO ODLOČENA, DA BO RAZVEZALA TA PREMOŽENJA, NE ČEZ RAMENA DELAVCEV, OZIROMA DRUGIH DAVKOPLAČEVALCEV?
TOREJ, TA HIP NIMAMO POSEBNIH INŠTRUMENTOV, IMAMO POLEG TEGA, KAR JE BILO ŽE OBJAVLJENO, SE PRAVI, OMEJEVANJE PLAČ TAKRAT IN ZAHTEVE PO NE DELITVI NAGRAD TAKRAT, KO DRŽAVA VSTOPA V PODJETJE S SVOJO POMOČJO IN TUDI KO GRE ZA KREDITIRANJE, TO JE BILO DANES ŽE OMENJENO, V REZERVI SO SEVEDA ŠE NEKATERI DRUGI UKREPI, KOT JE ODKUP TERJATEV, V TEM PRIMERU JE SEVEDA NORMALNO, DA SE TUDI LASTNIŠKA STRUKTURA SPREMINJA, VENDAR ZA ENKRAT SODIMO, DA TO ŠE NI POTREBNO.
DOBRO. ŽELJA SEVEDA VSEH JE ZAGOTOVO TUKAJ, V TEM STUDIU NOCOJ, DA TO NE BI BILO POTREBNO, VENDAR, KOT SMO TUDI NOCOJ SLIŠALI, DA BI BILO PA MOGOČE UČINKOVITO. BOMO VIDELI, KAJ SE BO ZGODILO. HVALA, SPOŠTOVANI GOSTJE, ZA VAŠE KOMENTARJE IN RAZMIŠLJANJA, SEVEDA TUDI OBČINSTVU TUKAJ ZA VPRAŠANJA IN VAM, SPOŠTOVANI GLEDALCI, ČE STE NAS SPREMLJALI. MI SE VIDIMO SPET PRIHODNJI MESEC, DO TAKRAT NASVIDENJE.

Prejšnja: Sejnine in nagrade

Naslednja: Financiranje strank

oglasno sporočilo

Moj RTV

Tarča: Kdo bo plačal največ?