Odprti kop - To bo moj poklic: Orodjar, 2. del

Besedilo, Slike

Premiera: ponedeljek, 15. marec 2010, Vse oddaje

EJ, ERIK, A SE SPOMNIŠ TI, KO SMO SE V ŠOLI UČILI O TEM, KDAJ SMO LJUDJE ZAČELI UPORABLJATI ŽELEZO IN IZ NJEGA KAJ IZDELOVATI? ČAKAJ, ZAKAJ ME PA TO SPRAŠUJEŠ? A MOGOČE DVOMIŠ V MOJE ZNANJE ZGODOVINE?
MA NE, TAKO, MALO SEM ŽE POZABILA TE STVARI, A VEŠ. KAJ JE ŽE BILO, MLAJŠA KAMENA DOBA PA STAREJŠA KAMENA DOBA PA POTEM JE BIL NEKI BAKER ALI, NE, KOSITER PA. ČAKAJ, OKOLI TEH KOVIN TI BOM JAZ RAZLOŽIL. PRVO JE BIL BAKER, POTEM KOSITER ŠELE NAZADNJE PA ŽELEZO.
AJA, SAJ RES, JA, PA KELTI SO BILI ZELO DOBRI V TEM, DA SO ZNALI ZELO LEPO IZDELOVATI STVARI IZ ŽELEZA, KAJNE? DOBRO JE. JA, TUDI JAZ NEKAJ VEM. IMAM PA JAZ ZDAJ ENO NALOGO ZATE. DAJ, POVEJ MI NEKAJ. POGLEJ TE STVARI IN MI POVEJ, KATERA JE TISTA OSEBA, BREZ KATERE NE BI MOGLI TEGA IMETI. RECIMO TEGA ZAMAŠKA, PA TAKO.
JA, NE VEM. RECIMO DIREKTOR, DELAVCI, TISTI, KI TOLE ZAJEMALKO OBLIKUJEJO, TISTI, KI PLASTIKO DELAJO, BREZ TEH LJUDI TEGA VERJETNO NE BI BILO.
TO JE VSE RES, DA BREZ TEH TEGA PAČ NE BI MOGLO BITI, AMPAK JE PA ENA OSEBA, KI IZDELA ORODJE, IZ KATEREGA SE POTEM NAREDIJO VSE TE STVARI. IN TO JE? NE VEŠ. ORODJAR. ORODJAR?
JA.

MI POSVEČAMO IZOBRAŽEVANJEM IN USPOSABLJANJEM POSEBNO POZORNOST. VSAJ TRI VRSTE IZOBRAŽEVANJ IMAMO. AMPAK V PRVI VRSTI IMAMO TUKAJ INTERNA IZOBRAŽEVANJA, KI JIH IZVAJAMO ZA VSE ZAPOSLENE KAR V OKVIRU PODJETJA. IN PONAVADI SO PREDAVATELJI OZIROMA TI UČITELJI KAR ZAPOSLENI TUKAJ, KI SO DOBRI STROKOVNJAKI IN KI TAKO PRENAŠAJO TO DOBRO PRAKSO, TO ORGANIZACIJSKO KULTURO NA SODELAVCE, BODISI TISTI, KI SO ŽE DOLGO TU ALI PA TISTE, KI TUDI NISO TAKO DOLGO TUKAJ.

RENATO, TI SI ŽE POSTAL ORODJAR, KONČAL SI ŠOLANJE, ZDAJ GA NADALJUJEŠ, TAKO DA VERJETNO ZELO DOBRO VEŠ, KAKŠNE LASTNOSTI MORA IMETI ORODJAR.
JA NO, DELO ORODJARJA JE V GLAVNEM ROČNO, ZATO MORA IMETI DOBRE MOTORIČNE SPOSOBNOSTI, MORA BITI POTRPEŽLJIV, NATANČEN IN IZNAJDLJIV. TOREJ IMETI MORA SPOSOBNOST REŠEVANJA TEHNIČNIH PROBLEMOV, KI NASTAJAJO PRI SAMEM DELU.

TA MOJA ORODJARNA JE V BISTVU, BI REKEL, NASTALA SPONTANO, NE, ZARADI NUJE PO PREŽIVETJU. PREDVSEM JE PA NEKAJ, VESTE, TE STVARI, ČE JIH NEKDO DELA Z LJUBEZNIJO, POTEM IMA LAHKO VELIKO OD TEGA.

ZA VSE TE PROIZVODE V OZADJU JE POTREBNO IZDELATI ORODJE. TO IMENUJEMO MI KOVAŠKO ORODJE. TO SO TOPNA ORODJA ZA KOVANJE V VROČEM. SE PRAVI, ZAČNE SE S TEHNIČNO DOKUMENTACIJO, IZDELAVA RISBE, IZDELAVA 3D MODELOV, SE PRAVI, NAREDI SE RAČUNALNIŠKI MODEL, KI JE NAJPREJ OSNOVA ZA IZDELAVO RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA ZA IZDELAVO ORODJA. ORODJAR IZDELA ORODJE ZA TE IZDELKE. TU GRE ZA HSC REZKANJE, SE PRAVI ENA OPERACIJA, OPERACIJA, KI SE IZVAJA NA TEM STROJU, PRI KATEREM NORMALNO SE MENJUJE VSA ORODJA, PRIDEMO DO KONČNE GEOMETRIJE ORODJA, IZ KATEREGA POTEM ODKUJEMO DOLOČENE IZDELKE.

A BI LAHKO MIDVA ZDAJ SI RECIMO IZBRALA, DA REČEVA, DA HOČEVA ZDAJ 100 TISOČ KOSOV NEČESA PA BI NAMA LAHKO IZDELALI KAKRŠENKOLI. KAKRŠENKOLI.
JAZ IMAM RECIMO TUKAJ ŠOP KLJUČEV, NE. BI VI LAHKO IZDELALI, RECIMO VZAMEMO ZDAJ TA DVA, TA, KI IMA PLASTIČEN DEL IN KOVINSKI IN PA TEGALE, KI JE KOVINSKI. PA KAKO BI TO IZDELALI? VEDNO LAHKO IZDELAMO, VENDAR JE TAKO. ČE GLEDAMO TA KLJUČ, KI IMA PLASTIČEN PA KOVINSKI DEL, BI MORALI IZDELATI NAJMANJ DVA ORODJA. ENO ORODJE ZA PREDELAVO SUROVCA, KOVINSKEGA SUROVCA, KI JE DEL KLJUČA. NAMREČ TA DEL KLJUČA, KI POTEM ODKLEPA, SE ZA VSAKO KLJUČAVNICO POSEBEJ BRUSI. TO SE PRAVI BI BIL SUROVEC, KI BI BIL UNIVERZALEN ZA VSE KLJUČE. DRUGO ORODJE PA BI BIL PA ZA OBLIVANJE TEGA IZDELKA S PLASTIKO. IN ZDAJ RECIMO ORODJE ZA ŠTANCANJE TEGA SUROVCA NI NEKAJ GROZNEGA, JE V BISTVU RELATIVNO POCENI ZADEVA, KER JE ENOSTAVEN KOS. MEDTEM KO ORODJE ZA ZALIVANJE S PLASTIKO BI PA KAR BIL MALO BOLJ, ZARADI TEGA KER IMAMO DVA PROBLEMA. EN PROBLEM JE, DA NOTER ŽE VSTAVLJAMO KOVINSKI KOS. IN MORA BITI ORODJE TAKO NAREJENO, DA TA KOVINSKI KOS LAHKO ALI MANIPULATOR ALI PA DELAVEC VSTAVITA. REKLI STE 100 TISOČ KOSOV, TO BO VERJETNO DELAVEC. ČE BI REKLI MILIJON KOSOV, BI NAREDILI ORODJE, KI BI BIL ŽE MANIPULATOR ZRAVEN, DA BI VSTAVLJAL TE KOSE. NIČ VEČ ČLOVEKA. NAMREČ ČLOVEK JE NAJVEČJI PROBLEM V PROIZVODNJI. MORA ITI LULAT, ZBOLI, GLAVA GA BOLI, EN KUP PROBLEMOV. MAŠINA DELA NOČ IN DAN. NE VPRAŠA PO TEM, ONA SAMO DA IMA ENERGIJO, DA IMA TISTO, KAR MORA BITI, PA DELA NOČ IN DAN.

GOSPOD SOJČ, KAKŠNE SO POTREBE DANDANES PO ORODJARJIH MED DELODAJALCI?
TOREJ POTREBE PO ORODJARJIH OZIROMA PO OBLIKOVALCIH KOVIN, IMENOVANIH TUDI ORODJARJI, SO ZELO VELIKE, ŠE POSEBEJ NA OBMOČJIH, KJER JE INDUSTRIJA NA PODROČJU STROJNIŠTVA ZELO RAZVITA. INTENZIVNO JIH IŠČEJO DELODAJALCI S PODROČJA STROJNIŠTVA.
POTEM VERJETNO NI PROBLEMOV GLEDE ŠTIPENDIJ ZA BODOČE DIJAKE, KI SE ODLOČIJO ZA POKLIC ORODJARJA? DELODAJALCI PODELJUJEJO ŠTIPENDIJE KAR V PRECEJŠNJEM ŠTEVILU, ŠE POSEBEJ V DRUGEM IN TRETJEM LETNIKU. ŽELIMO PA DA BI POLEG ŠTIPENDIJ DELODAJALCI PONUDILI TUDI ŠE KAKŠN DRUGE BONITETE. KAKŠNE RECIMO?
KOT SO BREZPLAČNI PREVOZ, TOPLI OBROK, KI GA SICER SEDAJ ŽE FINANCIRA DRŽAVA, MOŽNOST POČITNIŠKE PRAKSE, MOGOČE DELOVNA OBLEKA IN PODOBNE ZADEVE.

NAŠI DIJAKI KONČAJO PRI NAS Z ZAKLJUČNIM IZPITOM TRILETNO IZOBRAŽEVANJE. NATO LAHKO NADGRAJUJEJO SVOJA ZNANJA V PROGRAMU + 2, TO JE TAKO IMENOVANO POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE. S TEM SICER DOBIJO NAZIV STROJNI TEHNIK, POTEM PA LAHKO SVOJA ZNANJA NADGRAJUJEJO TUDI Z VIŠJEŠOLSKIMI IN VISOKOŠOLSKIMI PROGRAMI IN SEVEDA S TEM PRIDOBIJO NAZIV INŽENIR STROJNIŠTVA ALI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA ALI PA LAHKO NADALJUJEJO IZOBRAŽEVANJE TUDI NA DRUGIH FAKULTETAH.

EJ, GLEJ TO.
KAJ, JAHTE ALI KAJ?
NE, A SI VEDEL, DA OBSTAJA V SLOVENIJI PODJETJE, KI DELA ORODJE ZA JADRNICE IN MOTORNE ČOLNE?
NE. JA JA, JE V BEGUNJAH. GLEJ, TUKAJ PIŠE, DA JE V BEGUNJAH IN DA SE IMENUJE SEAWAY IN DA SO DOBILI ŽE TRI NAGRADE V ZADNJIH PETIH LETIH ZA NAJLEPŠO EVROPSKO BARKO.
WA, NORO. KAJ MISLIŠ, ČE BI SI ŠLA MIDVA TOLE MALO POGLEDATI, DA VIDIVA, KAKO KAJ DELAJO?
SUPER IDEJA.

GOSPOD GRAŠIČ, NAJU Z ERIKOM JE ZANIMALO, BRALA SVA V REVIJI, DA STE ZELO DOBRI V IZDELOVANJU JADRNIC IN DA TUDI DELATE ORODJA ZA IZDELAVO JADRNIC POTEM, PA SI NISVA ČISTO DOBRO PREDSTAVLJALA, KAKO TO IZGLEDA, PA ČE BI LAHKO MOGOČE RAZLOŽILI. JA, PRI NAS ZAČNEMO DELATI ORODJE V BISTVU SE ZAČNE DELATI Z INŽENIRINGOM. SE PRAVI, IMAMO INŽENIRJE, KI BARKO SPROJEKTIRAJO POTEM SO DIZAJNERJI, KI JO OBLIKUJEJO IN KO JE ENKRAT VSE TO NAREJENO, POTEM ZAČNEMO Z MODELOM. PREDEN ZAČNEŠ ORODJE DELATI, ZAČNEMO Z MODELOM. PRI NAS SO TI MODELI PRECEJ VELIKI, KOT LAHKO VIDITE TUKAJ.
TO JE MODEL ZDAJ, NE?
TO JE ZDAJ PRIPRAVA ZA IZDELAVO MODELA IN PRI NAS TO POTEKA NA TAK NAČIN, DA NALEPIMO SKUPAJ BLOKE STIROPORA IN POTEM, KER IMAMO TAKO VELIKO FREZO CNC MAŠINO PETOSNO, SFREZAMO OBLIKO BARKE. IN KO JE ENKRAT TO KONČANO, MODEL SPOLIRAŠ IN NA PODLAGI TEGA, KO JE MODEL KONČAN, SE ZAČNE ODLIVATI KALUP. PONAVADI JE TO IZ STEKLENIH PLATEN, SE ODLIJE KALUP DOL IN POTEM JE TO TISTO NAŠE ORODJE, IZ KATERIH POTEM IZDELUJEMO BARKE.

OMENILI STE LJUBEZEN DO DELA. TO SE PRAVI JE ORODJARSTVO POSTALO NEKAJ, KAR ZA VAS V BISTVU PREDSTAVLJA LJUBEZEN, LJUBEZEN DO DELA?
JA, VESTE, KAKO JE. GLEJTE, VI, KO BOSTE TA FILMČEK POSNELI, ČE GA BOSTE KDAJ KASNEJE KJE VIDELI, BOSTE REKLI, O, TO JE BILO TAKRAT PA TAKRAT. KOT JAZ, KO VIDIM, PO CESTI SE AVTO PELJE, PA REČEM, AHA, TA AVTO PA IMA MOJ POKROVČEK ZA VODO, PA REZERVAR ZA VODO, PA, TO SE PRAVI EN KUP ENIH IZDELKOV JE, KJER SEM PUSTIL SLED. NA PRIMER JAZ KO PRIDEM V TRGOVINO, KJER PRODAJAJO ELEKTROMATERIAL, GREM NAJPREJ GLEDATI, KAJ ZA ENE VTIČNICE PRODAJAJO, PA KATERA STIKALA PA TAKO NAPREJ. ZATO KER SEM PRAKTIČNO ZA VSO SLOVENSKO INDUSTRIJO, TO ELEKTROINDUSTIJO DELAL ORODJA IN ISTOČASNO VIDIM, AHA, STVARI DELAJO, ORODJA DELAJO, ŽIVIJO, TO SE PRAVI, TISTO, KAR SEM NAREDIL, SEM PUSTIL NEKO SLED ZA SABO. SEVEDA, VESTE, NA KONCU PA JE TREBA POLEG TEGA, DA PUSTIŠ SLED, SI TUDI ZAGOTOVITI SVOJO EKSISTENCO. IN ORODJARSTVO JE ENA OD STVARI, KJER IMAMO V BISTVU VISOKO DODANO VREDNOST.

VI STE VODJA PEDAGOŠKEGA PROCESA NA TEJ ŠOLI. KDO LAHKO V BISTVU VSTOPI V TA PROGRAM OZIROMA KAKŠNE LASTNOSTI MORA IMETI DIJAK, DA JE POTEM RECIMO TEMU DOBER ORODJAR.
DIJAKI MORAJO USPEŠNO KONČATI OSNOVNO ŠOLO, SICER PA MORAJO IMETI PREDVSEM MOTORIČNE SPOSOBNOSTI, SPOSOBNOSTI REŠEVANJA TEHNIČNIH PROBLEMOV, MORAJO BITI IZNAJDLJIVI, MORAJO BITI USTVARJALNI, INOVATIVNI IN ŠE BI LAHKO NAŠTEVALA.
TOREJ TISTI, KI SO V OTROŠTVU RADI SESTAVLJALI LEGO KOCKE, SO PRI VAS ZAŽELENI.
ZAGOTOVO PRIMERNI ZA TEHNIČNI POKLIC.
KAKO PA RECIMO IZGLEDA TA PROCES ŠOLANJA, KAKO IZGLEDA TA ŠOLSKI PROGRAM, KI GA IMATE VI?
SAMO ŠOLANJE ZA POKLIC ORODJARJA JE TRILETNI, TOREJ TRAJA TRI LETA, SICER PA SAMO IZOBRAŽEVANJE POTEKA NA TRI RAZLIČNE NAČINE. DIJAKI IMAJO TEORETIČNI POUK, KI POTEKA TUKAJ PRI NAS NA ŠOLI V TEH UČILNICAH, KI STE JIH MALO PREJ LAHKO POGLEDALI, PRAKTIČNO TOREJ PRAKTIČNI POUK POTEKA PRI NAS V ŠOLSKI DELAVNICI. DIJAKI PA SE TUDI IZOBRAŽUJEJO V OKVIRU PODJETIJ, TOREJ IMAMO PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PRI DELODAJALCU. SVOJA ZNANJA PA PRIDOBIVAJO TUDI NA DRUGE NAČINE.
LAHKO GA PRIDOBIVAJO Z OGLEDI SEJMOV, LAHKO TUDI S STROKOVNIMI EKSKURZIJAMI, SVOJA ZNANJA ČRPAJO IZ REALNIH DELOVNIH OKOLIJ, IZ KONKRETNIH POKLICNIH SITUACIJ.
ZGODILO SE JE ZDAJ ZADNJE ČASE DA VSI PRAVIJO, JA, TO SE NAM V EVROPI NE SPLAČA, KITAJCI DELAJO ZASTONJ. KITAJCI DELAJO ZA MAJHNE DENARJE, AMPAK SE ŽE DOGAJA, DA TISTI DENARJI NISO NIČ MANJŠI KOT PRI NAS, PA NE SAMO TO, TUKAJ JE ŠE DRUG VELIKI MOMENT. NAMREČ ORODJE POTREBUJE POTEM TUDI VZDRŽEVANJE.

TOREJ IZOBRAŽEVANJE V TUJINI JE PREDVSEM PREKO PROJEKTOV, NI TOLIKO FORMALNO IZOBRAŽEVANJE, KOT JE NA FAKULTETAH, AMPAK JE PA TO DODATEK H KVALITETI IZOBRAŽEVANJA IN DOSEGANJU VIŠJIH STANDARDOV. KJE VIDITE VI V PRIHODNOSTI TA POKLIC? VEMO ZDAJ TO, DA LAHKO UVRSTIMO ORODJARJA V RECIMO TEMU DEFICITARNI POKLIC. TA POKLIC JE DEFINITIVNO DEFICITARNI, VELIKO POMANJKANJE JE PO TEM KADRU, AMPAK GOVORIMO O KADRIH, KI SO VISOKO STROKOVNO USPOSOBLJENI, O KADRIH, KI SE MORAJO IZOBRAŽEVATI TUDI ŠE NAPREJ PO PRVI ZAPOSLITVI.
TUKAJ LAHKO VIDITE, IMATE KALUP OZIROMA ORODJE, V KATEREM SE POTEM IZDELUJE TRUP BARKE.
NOTER SE POLAGA TKANINA V ORODJU IN POMEMBNO JE, DA JE TO ORODJE ZELO DOBRO NAREJENO. ČE NI LEPO, POTEM JE IZDELEK TUDI GRD. TAKO DA JE ZELO POMEMBNO, DA JE ORODJE ZELO LEPO NAREJENO. IN PRI NAS JE TO ORODJE PRECEJ VELIKO.
JA, UČNI NAČRT JE V REDU, OBSTOJEČI PROGRAM USTREZA TEHNOLOGIJI IN VSEMU OSTALEMU. PO KONČANEM ŠOLANJU SE MORA STROJNIK ŠE NAPREJ NENEHNO IZPOPOLNJEVATI NA RAZLIČNIH STROJIH, DELO Z ORODJEM, POTEM PODJETJE MORA RECIMO ZAGOTOVITI VA RNO DELOVNO OKOLJE, GOSPODARNO RAVNATI Z ENERGIJO, ČASOM IN MATERIALOM.
ZATO JE TUDI VSAK STROJNIK MALO EKONOMISTA.

GLJETE, VI Z VAŠIMI ORODJI IZDELUJETE TAKO KOVINSKE KOT PLASTIČNE IZDELKE. ZDAJ MENE ZANIMA, JE KAKŠNA RAZLIKA V MATERIALIH ZA TA ORODJA? RECIMO ZA PLASTIČNE POKROVČKE RECIMO JE DRUGAČEN MATERIAL ORODJA ALI NE, KOT RECIMO ZA KOVINSKI KLJUČ.
JA, JA, GLEJTE, TUKAJ IMAMO ZELO VELIKE RAZLIKE. ČISTO PRVO JE, ZA KATERI TEHNOLOŠKI POSTOPEK PREDELAVE BO. TO SE PRAVI, POZNAMO POSTOPKE PREDELAVE PLASTIKE, KI JO DELIMO SPET NA DUROPLASTE IN PA NA TERMOPLASTE.
DUROLASTI SO MATERIALI, KI KO JIH ENKRAT PREDELATE, JIH NE MOPRETE VEČ PREDELOVATI, TAK OSTANE. PO UPORABI GA LAHKO SAMO ŠE STRAN VRŽETE. TERMOPLASTI SO PA MATERIALI, KI JIH LAHKO VI RECIKLIRATE, TO SE PRAVI, VI ČEZ DOLOČEN ČAS SE NAVELIČATE TISTEGA IZDELKA, GA DATE NA ODPAD, TAM GA SORTIRAJO IN GA POTEM ZMELJEJO PA SE GA PONOVNO PREDELA. IN TE TERMOPLASTE, TO JE TISTO, KO NAJVEČKRAT SLIŠIMO POD PLASTIČNE MASE. TEH SE PREDELUJE, BI REKEL, 80 PROCENTOV.
AMPAK GOVORIMO ZA ORODJE.
POTEM PA ORODJE JE PA ZA VSAK TA TEHNOLOŠKI POSTOPEK DRUGAČEN. TO SE PRAVI, ORODJE, ČE GLEDAMO ZA ENE TERMOPLASTE MORA BITI TAK, ZA DUROPLASTE DRUGAČEN, ZA PREDELAVO KOVIN, KJER IMAMO SPET EN KUP TEH POSTOPKOV, PONAVADI JIM REČEMO KAR SKUPNO ŠTANCANJE, AMPAK TEH ŠTANCANJ JE VELIKO, JE SPET DRUGAČEN. RAZLIKE SO PA V TEM, TO SE PRAVI, PRVO, KONSTRUKCIJSKO KAKO SO NAREJENI. DRUGO JE PA TUDI V TEM, KAJ HOČEMO OD NJIH. NAMREČ TAKRAT, KO STRANKA PRIDE K MENI, VEDNO SE PRVO POGOVARJAMO, ZA KAKŠNO KOLIČINO DELAMO ORODJE, A JE TO 10 TISOČ ALI JE 100 TISOČ ALI JE MILIJON KOSOV. TAKRAT, KO IMAMO TA PODATEK, SE ODLOČIMO POTEM, NA KAKŠEN TEHNOLOŠKI POSTOPEK BOMO DELALI TE KOSE. IN S TEM KO SE O TEM ODLOČIMO, SE ODLOČIMO, KAKŠNO ORODJE BO.

JE V BISTVU PROCES OZIROMA ŠOLANJE RECIMO TEMU NA ČEŠKEM, KOT STE POVEDALI, STE USTANOVILI PAČ SODELOVANJE, DRUGAČNO KOT TU V SLOVENIJI?
TOREJ ZA ČEŠKO NIMAMO IZKUŠENJ, LETOS NAŠI DIJAKI POTUJEJO TJA PRVIČ. SICER PA JE TUDI ODVISNO OD DOLŽINE SAMEGA PROJEKTA TRENUTNO PROJEKT, KI GA IMAMO V PLANU V TEM ŠOLSKEM LETU, TRAJA SAMO 14 DNI, TAKO DA GRE ZGOLJ ZA USPOSABLJANJE IN PRIMERJAVO IZOBRAŽEVANJA NA TEM CNC PODROČJU.

PRINCIP DELA, OD TEGA ZAČETNEGA DELA DO KONČNEGA IZDELKA JE PODOBEN KOT PRI TEM ORODJARSKEM DELU. SE VI SAMI SEBE TUDI IMENUJETE ORODJARJI ALI NE?
MI SE, NEKE VRSTE SMO TUDI MI ORODJARJI, JA, ČEPRAV TA NAČIN DELA, KI GA MI OPRAVLJAMO, JE BOLJ MODELIRANJE. KER SO TAKO VELIKI KOSI, DA ZMERAJ PRIDE ŠE DO KAKŠNIH SPREMEMB NA SAMEM MODELU IN POTEM MORAŠ TO ROČNO ZMODELIRATI. AMPAK POTEM KASNEJE PA IZDELUJEMO ORODJA, SE PRAVI, SMO NA NEK NAČIN SMO TUDI ORODJARJI, JA.
V BISTVU ORODJAR SE LAHKO ZELO PRILAGAJKA STRANKI, IMAJO RAČUNANIŠKO VODEN PROGRAM, GRE PONAVADI ZA MANJŠE STVARI, TELE JADRNICE PA SO OGROMNE ZADEVE. KOLIKO SE LAHKO VI PRILAGAJATE STRANKI? RAVNO TAKO KOT SE EDEN, KI IZDELUJE RECIMO KAKŠEN KLJUČ, KI GA MORA ODLITI, RAVNO TAKO SE MORAMO MI ALI PA ŠE BOLJ STRANKI PRILAGAJATI. IN MI KO DELAMO MODEL, MODEL DO KONCA NAREDIMO, POTEM PRIDE STRANKA K NAM V PODJETJE, PRIDE POGLEDATI, KAKŠEN JE MODEL IN ON IMA ZMERAJ ŠE KAKŠNE SVOJE IDEJE, KAKO BI KAJ SPREMENIL IN TAKRAT MORAMO MI PAČ TO SPREMENITI. KO JE PA ENKRAT RES DOKONČAN MODEL, TAKRAT PA POTEM ZAČNEMO ORODJE ODLIVATI. DAVID, POVEJ MI, KAJ PRIČAKUJEŠ OD TEGA POKLICA V PRIHODNOSTI? PRIČAKUJEM ZELO VELIKO, VEM, DA JE ORODJARSKA INDUSTRIJA STRATEŠKO ZELO POMEMBNA, ENA GONILNIH SIL TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA. ZATO VIDIM MOŽNOSTI NENEHNEGA IZOBRAŽEVANJA IN DODAJANJA V SVOJE SPOSOBNOSTI.
S KADRI IMAMO PROBLEME, MI SMO ZELO HITRO RASTOČE PODJETJE IN RECIMO SAMO V LETOŠNJEM LETU SMO NAJELI 100 LJUDI IN PRI NAS JIH JE DOSTI TEŽKO NAJTI, TAKO DA IMAMO PROBLEME. MEDNARODNEMU SODELOVANJU DAJEMO NA NAŠI ŠOLI VELIK POUDAREK. NAVEZUJEMO STIKE S SORODNIMI ŠOLAMI V TUJINI, TAKO DA SE DIJAKI VKLJUČUJEJO V PROJEKTE V OKVIRU NACIONALNE AGENCIJE LEONARDO DA VINCI.
RAVNO ZDAJ V MESECU NOVEMBRU ŠEST NAŠIH DIJAKOV IN ŠTIRJE UČITELJI POTUJEJO V ZLIN. LETOS SMO NAVEZALI STIKE S ČEŠKO ŠOLO, TJA PA POTUJEJO ZATO, DA BODO PRIDOBILI NOVA TEORETIČNA IN PRAKTIČNA ZNANJA S PODROČJA CNC PROGRAMIRANJA IN IZDELAVE IZDELKA NA CNC STROJIH, DA BODO IMELI PRILOŽNOST JEZIKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA, DA BODO LAHKO IMELI PRILOŽNOST SPOZNAVANJA NARAVNIH, ZGODOVINSKIH, KULTURNIH ZNAMENITOSTI, DA BODO NAZADNJE IMELI PRILOŽNOST TUDI PRIMERJATI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NAŠE DEŽELE IN NJIHOVE. VSI DIJAKI BODO PREJELI EUROPASS POTRDILA IN S TEM V BISTVU DVIGUJEJO SVOJO KONKURENČNOST NA EVROPSKEM TRGU DELOVNE SILE.

NA PODLAGI STATISTIČNIH PODATKOV ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE JE BILO V OBDOBJU OD JANUARJA DO AVGUSTA 2008 OBJAVLJENIH 205 PROSTIH DELOVNIH MEST ZA POKLIC ORODJAR. V ENAKEM OBDOBJU JE ZAPOSLITEV ISKALO 60 BREZPOSELNIH ORODJARJEV. BREZ ORODJARJA NI DOBREGA ORODJA.

Prejšnja: Mizar, 2. del

Naslednja: Tesar, 2.del

oglasno sporočilo

Moj RTV

To bo moj poklic: Orodjar, 2. del