Odprti kop - Umetni raj: 27. 4. 2009

Besedilo, Slike

Premiera: ponedeljek, 27. april 2009, Vse oddaje

Prejšnja: 16. 2. 2009

Naslednja: 1. 6. 2009

DRUGA SVETOVNA VOJNA, KI JE Z MNOŽIČNIMI POBOJI IN GENOCIDI ZAZNAMOVALA 20. STOLETJE, JE VEDNO ZNOVA OSNOVA FILMSKIH ZGODB. ALI ZGODOVINSKA DISTANCA OMOGOČA BOLJŠI UVID V TAKE POJAVE, KOT JE VOJNA?

KAKO RAZUMETI FILME, KI OD GLEDALCA ZAHTEVAJO RAZUMEVANJE IN SOČUTJE ZA NA PRIMER VOJNO Z UČINKOM ALI, KI ZGODBO PRIPOVEDUJEJO STALIŠČA AGRESORJA. GRE ZA VEČPLASTEN PRIKAZ VOJNE ALI ENOSTAVNO ZA ZMANJŠEVANJE KRIVDE IN ODGOVORNOSTI POSAMEZNIKA ZA ZLOČINE.

TO SE LAHKO VPRAŠAMO OB LJUBEZENSKI ZGODBI, V KATERI SE SREČATA NAJSTNIK IN NEKDANJA PAZNICA V NACISTIČNEM TABORIŠČU.

VEČINA HOLLYWOODSKIH FILMOV PAČ PRIKAZUJEJO VOJNE, TRAVMATIČNE SITUACIJE SKOZI NEKE LJUBEZENSKE ZGODBE POSAMEZNIKOV, ALI PA SKOZI NEKO TRAVMO POSAMEZNIKOV OD SCHINDLERJEVE LISTE NAPREJ. LAHKO REČEMO, DA GRE TUKAJ ZA MEHANIZEM FILMSKE PRODUKCIJE, KI JO PROIZVAJA HOLLYWOOD, KJER PAČ NEKA LJUBEZENSKA TRAVMA PRITEGNE VEČJI INTERES JAVNOSTI KOT PA NEK ZGODOVINSKI PRIKAZ. LAHKO REČEMO, DA GRE TUDI ZA NEKO IDEOLOŠKO OPERACIJO, DA SE PAČ S TEMI TRAVMATIČNIMI SITUACIJAMI, KOT SO HOLOKAVST ŠE VEDNO ZELO TEŽKO SOOČAMO.

DA NAM JE HANA ARENT V SVOJI KNJIGI SOJENJE AJHMANU POKAZALA, DA JE ZELO, ČE POENOSTAVIM ZELO BANALNO. TO PA JE FILM, KI NE SAMO DA POKAŽE KAKO BANALNO JE TO ZELO, AMPAK GRE ŠE KORAK NAPREJ IN ZAHTEVA OD NAS, DA ČUTIMO NEKO SOČUTJE, NEKO EMPATIJO DO TEGA ZLA. ZAKAJ, ČEMU? KJE JE TUKAJ POTREBA? DA NE OMENJAM SPET TE ABOTNE TEZE, DA NEKJE FILM MED VRSTICAMI PODAJA, DA JE RAZLOG ZAKAJ JE ONA POČELA, TO KAR JE POČELA, SE PRAVI JE BILA PAZNICA V NEKEM TABORIŠČU, BIL TA DA JE BILA NEPISMENA, ČEŠ, DA JE NEVEDNOST PRIPELJALA DO ROJSTVA NACIZMA IN TO NA PRIMERU NEMČIJE, KI JE ŽE TAKRAT BILA, ALI ŽE PREJ EVROPSKA INTELEKTUALNA VELESILA, DALA NAJPOMEMBNEJŠE FILOZOFE IN TAKO NAPREJ. ŠE EN NOMINIRANEC ZA OSKARJA, IZPOVED IZRAELSKEGA VOJAKA VALČEK Z BAŠIRJEM SPROŽA PODOBNE POMISLEKE. JE TO PROTI VOJNI FILM, ALI APOLOGIJA VOJNE?

PROBLEM VSEGA FILMA JE V TEM, DA VSA TISTA POKLANA TRUPLA PALESTINSKIH BEGUNCEV, ŽENSKE, OTROCI, MOŠKI, DA VSE TO OSTANE SAMO POKLANA BREZIMNA TRUPLA. OD KJE SO PRIŠLI, KDO SO ONI, ZAKAJ SO BILI POKLANI, NIČ NE ZVEMO. ZVEMO SAMO TO, DA TA MLADI VOJAK TRPI. DA TRPI, KER JE BIL PRIČA TEMU, DA TRPI, KER JE TO POTLAČIL, GA TO PREGANJA, SKRATKA ON JE ŽRTEV. KAKŠNA ŽRTEV JE ON? ON JE OKUPATORSKI VOJAK TAM V LIBANONU.

TI FILMI VČASIH GREDO V TO SMER, NAMREČ SOOČIJO SE Z ENIM SPOMINOM, ALI PA CELO POZABO SPOMINA, TAKO KOT V VALČKU Z BAŠIRJEM. PRAVZAPRAV PA TA FILM POZABLJA SAMO SEDANJOST. FILM POZABLJA TO, DA V BISTVU V IZRAELU VOJNA ŠE TRAJA IN DA V BISTVU KONFLIKT S PALESTINCI VEDNO HUJŠI, HKRATI PA POZABLJA TUDI TO, DA SO BILI IZRAELCI AKTIVNO VPLETENI V POBOJ V ŠABRI IN ŠATILI. PRAV IZRAELSKE RAZISKAVE VOJNIH IN POVOJNIH TRAVM SO POKAZALE, DA VOJAKI SE VČASIH ZNOTRAJ VOJNE OBNAŠAJO, KOT DA SO OPAZOVALCI VOJNE. TA EN NAČIN PREŽIVETJA, KO SMO SOOČENI S TRAVMATIČNO SITUACIJO JE, RECIMO DA SE OBNAŠAMO, KOT DA SMO SAMO TURISTI, KI SITUACIJO GLEDAMO OD ZUNAJ ALI PA KOT DA SMO NEKI KAMERMANI, FILMARJI, KI SNEMAMO SITUACIJO.

ZADNJA BALKANSKA OZIROMA JUGOSLOVANSKA VOJNA JE ZAZNAMOVALA SRBSKO, HRVAŠKO, BOSANSKO KINEMATOGRAFIJO. V SLOVENIJI RAZEN FILMA FELIKS, KI PA NIKOLI NI NAŠEL POTI DO GLEDALCEV, VOJNA NI NAVDIHNILA FILMSKIH ZGODB.

V BISTVU JE EN DOBRŠEN DEL PRODUKCIJE SRBSKE, BOSANSKE IN HRVAŠKE SE UKVARJAL PRAV Z VOJNO ALI PA Z NJENIMI POSLEDICAMI. SPLOH PA SE MI ZDI, DA BOSANSKI FILM ŽE TEŽKO NAJDEŠ, KJER VOJNE NI VSAJ ČUTITI, KAR JE SICER NORMALNO, KER TUDI V BOSANSKI DRUŽBI JE VOJNA ZELO MOČNO PRISOTNA.

UBIJANJE V VOJNI JE MITIČNI OBRED, V KATEREM IMA SOVRAŽNIK VLOGO ŽRTVE. NJEGOVA SMRT PRINAŠA GLOBOKO KOLEKTIVNO ZADOVOLJITEV, KI IZKLJUČUJE OBČUTKE KRIVDE. SOVRAŽNIK JE DRUGI, JE DIVJAK KOMAJ KAJ BOLJŠI OD ŽIVALI.

ČEPRAV SO MORDA REŽISERJI IMELI ALI SCENARISTI DOBRE NAMENE, POSNET NEK FILM, KI BO OPOZARJAL NA STRAHOTE VOJNE, NA NEK FILM, KI BO PRIDIGAL NEK PACIFIZEM. PROBLEM JE VEDNO BIL, DA SO VEDNO VZPOSTAVILI NEKO ČRTO LOČNICO MED NAMI IN VAMI. VEDNO JE NEKDO NASTOPAL KOT DRUGI, PA POTEM NI NIČ VAŽNO, ČE SO ONI ZDAJ GLOBLJE ŠLI, PA REKLI NISMO ŽRTVE, NISMO STORILCI, VI STE ŽRTVE, VI STE STORILCI, AMPAK VEDNO JE ŠLO ZATO, MI IN ONI IN RECIMO V TEM SMISLU JE NA PRIMER TURNEJA MARKOVIČA, KI JE PRI NAS IGRALA IZJEMEN FILM, KER MISLIM, DA JE PRVI, MORDA SE MOTIM, AMPAK PRVI, KI NI VZPOSTAVIL TE MEJE IN REKEL MI PA VI, AMPAK NA NEK TAK POPOLNOMA, V TEM OZIRU NA ENAKOVREDEN NAČIN PREDSTAVIL IN SRBE IN HRVATE IN BOSANCE IN BOŠNJAKE.

NIKOGARŠNJA ZEMLJA, KI JE PREDVSEM S TEM MEDNARODNIM USPEHOM V BISTVU DOSEGLA NEK STATUS NE KULTA AMPAK, DANE STANOVIČ JE V BOSNI SLAVNA OSEBNOST, OBOŽEVANA, NJEGOVE POSTERJE SO PRODAJALI, KER JE V BISTVU S TO NJIHOVO ZGODBO PRODAL AMERIČANOM, DA SO MU DALI OSKARJA. TAKO, DA SO NEKAKO LJUDJE ZAČELI PRODAJAT VOJNO, JO PROMOVIRAT, TO SMO MI, TO JE NAŠA ZGODBA, TO JE NAŠA DRUŽBA IN IZKAZALO SE JE TUDI TO, DA FILMI, KI NISO OPERIRALI Z VOJNO SO IMELI TEŽAVE RAVNO V PREBOJU NA MEDNARODNE FESTIVALE, ČEPRAV SO BILI DOBRI, AMPAK DEJANSKO JE ZAČEL SVET ZANIMAT SAMO BALKAN V VOJNI ALI BALKAN, KI SE SOOČA S POSLEDICAMI VOJNE.

DANES JE IMEL EN ODLIČEN, ENO ZGODBO, ENO METAFORO NA KONCU, KI PA JE PRAV TA BOSANSKA IN TO DA ČLOVEK OBLEŽI NA MINI. TA NJEGOVA METAFORA SE MI ZDI ENA NAJMOČNEJŠIH FILMSKIH PRIZOROV POSNETIH NA TEM PROSTORU V ZADNJIH 20- IH LETIH.

NAJBOLJ KOMPLEKSEN IN AMBICIOZEN FILM O RAZPADU JUGOSLAVIJE JE PODZEMLJE, SLAVNEGA EMIRJA KUSTURICE. EPSKA ZGODBA, KI SE RAZTEZA OD DRUGE SVETOVNE VOJNE PA VSE DO ZADNJE VOJNE. V VRTINCU SOVRAŠTVA SO VSI ENAKO KRIVI ZA VOJNO, KAR RELATIVIZIRA ODGOVORNOST ZA ZLOČINE. EMIR KUSTURICA IMA NEK DOLOČEN PROBLEM LASTNE POZICIJE. ČE BI ON GOVORIL KOT BOSANEC, KOT MUSLIMAN IN BI GOVORIL O TEM, DA SO KRIVE VSE VPLETENE STVARI, DA SE JE VOJNA ZGODILA, DA SO VOJNO ŽELELI VSI IN DA SO KOMAJ ČAKALI IN DA JE VOJNA NARAVNI PROCES. TO NI NJEGOVA TEORIJA. O TEM ŽE MARSIKATERI FILOZOF ALI PISEC ALI PA REŽISER ŽE KAJ POVEDAL. AMPAK ČE BI ON TO GOVORIL KOT MUSLIMAN BI REKLI, DA JE ZAVZEL NEKO STALIŠČE, KI JE ZELO PROGRESIVNO, KER DANES MUSLIMANI DEJANSKO SEBE DOJEMAJO ZGOLJ KOT ŽRTVE IN SE NE PREMAKNEJO.

TUKAJ GRE SPET ZA NEK SPEKTAKEL NASILJA, PREDVSEM PA ZATO, DA SE PAČ IZ NEKOGA, KI JE NEDVOMNO V VELIKI MERI BIL TUDI STORILEC, KOT TO GRE NA PRIMERU TISTIH SRBSKIH VOJAKOV, DA SE IZ NJIH DELA ŽRTVE. IN TO JE SPET EN ZELO VELIK PROBLEM VOJNIH FILMOV, DA SE PREDSTAVI NEKOGA KOT ŽRTEV, PA TA ČLOVEK MORDA JE ŽRTEV.

V PARTIZANSKEM FILMU NI BILO DVOMA. PARTIZANI SO POOSEBLJANJE DOBREGA, ŠELE JUGOSLOVANSKI ČRNI VAL JE VNESEL RAZPOKE.

SEVEDA SE MI ZDI, DA TAKRAT SE JE TITO TEGA ZAVEDAL IN JE NEKAKO SPODBUJAL TO NEKO PROPAGANDISTIČNO PODAJANJE ZGODB, KI JE DVIGOVALA SAMOZAVEST LJUDI, JE FORMIRALA NA NEK NAČIN DRUŽBO. V BISTVU SO GENERACIJE IN GENERACIJE RASLE OB PARTIZANSKIH FILMIH IN V SENCI VSEH TEH SPEKTAKLOV PARTIZANSKIH JE ZRASLO TUDI OGROMNO FILMOV, KI SO PRAV TAKO OBRAVNAVALI VOJNO, AMPAK NA EN ZELO KRITIČEN NAČIN, KI SO ŽE PRED DAVNIMI LETI ŽE BILI ZELO KRITIČNI DO DOGAJANJA PO VOJNI, DOGAJANJA MED VOJNO. ČEPRAV NISMO IMELI RECIMO V SLOVENIJI TAKO MOČNO, TAKO IZRAZITEGA ČRNEGA VALA V JUGOSLOVANSKEM SMISLU, KI JE NEKAKO PREKINIL S TO HERAJSKO, PARTIZANSKO TRADICIJO. SLOVENSKI FILM PA NI NA TA NAČIN PREKINIL, JE BILO ZMERAJ NEKAKO MOGOČE MALO MANJ JASNO, AMPAK VEDNO JE BILO NEKAKO ČUTITI V OZADJU TO NEGOTOVOST, NELAGODJE, PRAVILA IGRE NISO BILA ZELO JASNA, ČISTA, DA JE BILO VELIKO PROBLEMOV ŽE ZNOTRAJ SAME PERCEPCIJE, SE PRAVI PARTIZANSTVA NA SLOVENSKEM. S TEH SLOVENSKIH PARTIZANSKIH FILMOV LAHKO MED VRSTICAMI RAZBEREMO TO, DA STVARI NISO BILE ZELO JASNE, DA NE MOREMO PAČ REČI, DA JE BILA TA VOJNA ČISTA. IMAMO OGROMNO FILMOV, KJER SO ZNOTRAJ ENE DRUŽINE BRAT NA PARTIZANSKI STRANI IN DRUGI BRAT NA DOMOBRANSKI STRANI. KER VELIKO FILMOV SKRATKA NAMIGUJE NA TO, DA JE VOJNA RAZKLALA CELO SAME DRUŽINE, NE SAMO DEL NARODA. KJE PA JE STANE?
TVOJ BRAT? TA JE ŠEL?
KAM?

NI ME VPRAŠAL ZA NASVET, KAJ SE STORI. KOT ME TI NISI VPRAŠAL, KO SI ŠEL V PARTIZANE.
KAJ MI ŠE OSTANE? Z BELIMI.
SO GA VZELI NA SILO?
NISO GA VZELI NA SILO, SAMO JE ŠEL Z NJIMI ČEZ MEJO. VINKO MODERNDORFER SE JE V ŽANRSKEM FILMU POKRAJINA ŠTEVILKA DVE DOTAKNIL TUDI POVOJNIH POBOJEV, NI PA FILM SPODBUDIL ŠIRŠE RAZPRAVE O TEJ ZA SLOVENCE ŠE VEDNO TRAVMATIČNI TEMI. FILM, KI BI IZPOSTAVIL VPRAŠANJA ODGOVORNOSTI IN KRIVDE V VOJNI, KAKOR SI GA ZASTAVLJAMO DANES, ŠE ČAKAMO. ČEPRAV OBSTAJA KAR NEKAJ SCENARIJEV NA TO TEMO, SE JIM NI USPELO PREBITI SKOZI NEODLOČNOST ODLOČEVALCEV.

V INDIJI, KI IMA MILIJARDO PREBIVALCEV, 10 MILIJONOV GOSPODINJSKIH POMOČNIC IN SLUŽKINJ GARA OD JUTRA DO VEČERA ZA SLABO PLAČILO. NIMAJO NOBENIH PRAVIC, ZAVAROVANJA, POKOJNIN. POLOŽAJ ŽENSK, KI OPRAVLJAJO GOSPODINJSKA DELA NA DRUGIH CELINAH ALI PA TUDI V RAZVITEM SVETU, JE KOMAJDA KAJ BOLJŠI.

TAKO SE ZAČNE DOKUMENTARNI FILM REŽISERKE NIŠTE DŽAN, LAKŠMI JE SLUŠKINJA, KI JO JE, KOT JE V NAVADI, NAJELA DA OPRAVLJA GOSPODINJSKA DELA. KO SE JE ODLOČILA POSNETI FILM, JE TEMELJITO POSEGLA V NJUNI ŽIVLJENJI IN V TISOČLETJA STARE KASTNE RAZLIKE, KI NAVKLJUB ENAKOSTI PRED ZAKONOM ŠE VEDNO VELJAJO V INDIJSKI DRUŽBI.

ZA LAKŠMI NI BILO ENOSTAVNO IZSTOPITI IZ PODREJENE VLOGE IN SE PRIVADITI, DA JE ENAKOPRAVNA, DA SEDI ZA ISTO MIZO, DA LAHKO SPREGOVORI O SEBI.

V TRENUTKU KO ZBOLI, KO JI MOŽ DELA TEŽAVE, KO JO OČE PRETEPA, LAKŠMI PRAVI, KAKŠEN GREH SEM STORILA, DA ME JE BOG USTVARIL KOT ŽENSKO.

LAKŠMI IN NIŠTA ŽIVITA V BOMBAJU, PRESTOLNICI BOLLYWOODA FILMSKE INDUSTRIJE. PO ENI STRANI JE TO MESTO SUROVE URBANE RESNIČNOSTI, V KATEREM ŽIVI 17 MILIJONOV LJUDI. PO DRUGI PA NAJBOLJ LIBERALNO INDIJSKO MESTO.

NIŠTA DŽIAN JE DELALA KOT MONTAŽERKA IN DOPISNICA. PO ŠTUDIJU REŽIJE PA SE JE POSVETILA DOKUMENTARNEMU FILMU. ŽE NJEN PRVENEC, MESTO FOTOGRAFIJE, JE POŽEL POHVALE IN PREJEL VRSTO NAGRAD.

VSE JE FILM, VSE JE CITAT. FILM JE RESNICA 24- KRAT NA SEKUNDO PO BESEDAH JEANA LUCA GODARDA, KI JE V SVOJI AVDIOVIZUALNI ZGODOVINI FILMA IZŠLI LETA 1998, SOPOSTAVLJANJEM FILMSKIH IN UMETNOSTNIH REFERENC, PODOB, TEKSTOV IN GLASBE V NOVO NASTALE KONTEKSTE KRITIČNO PREIZPRAŠAL NE LE ZGODOVINO FILMA, TEMVEČ KAR ZGODOVINO 20. STOLETJA.

VSE KAR POTREBUJEŠ ZA FILM STA DEKLE IN PIŠTOLA. ŠE EN GODARDEV CITAT, KI GA JE SAM REALIZIRAL V CELOVEČERNEM PRVENCU DO ZADNJEGA DIHA, KANONIČNEM FILMU FRANCOSKEGA NOVEGA VALA, KI JE SOČASNO S POJAVOM LAŽJIH, OKRETNEJŠIH 35- MILIMETRSKIH KAMER, PROGRAMATSKO NASTOPIL Z NOVO FILMSKO SENZIBILNOSTJO IN AVTORSKO TEORIJO.

NA ZAČETKU 70- TIH LET JE GODARD Z NOVO VIDEO TEHNOLOGIJO ZAČEL ZNOVA IZUMLJATI FILM. TO JE BIL UVOD V NJEGOV OSREDNJI PROJEKT, ZGODOVINO FILMA, V KATERI AVTO- REFLEKSIVNO RAZMIŠLJA O PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI FILMA.

GODARD JE GLOBOKO POLITIČEN IN JE TAK TUDI VEDNO BIL OD 60- TIH LET DO DANES, VENDAR NJEGOVE POLITIČNE RAZSEŽNOSTI NE GRE ISKATI V REVOLUCIONARNIH LETIH 1968- 72. V NJEGOVEM MARKSISTIČNO LENINISTIČNEM OZIROMA MAOISTIČNEM OBDOBJU, TEMVEČ V NJEGOVI NEPOPUSTLJIVI VERI V FILM KOT SREDSTVO RAZISKOVANJA, ISKANJA RESNICE.

TO NI RESNIČNA PODOBA, TEMVEČ RESNIČNO PODOBA, GODARDEV ETIČNI IMPERATIV.

VABLJENI K OGLEDU NASLEDNJEGA UMETNEGA RAJA, KI BO POROČAL S CANNSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA. NA SPOREDU BO V ZAČETKU JUNIJA. LEP VEČER VAM ŽELIM ŠE NAPREJ.

Prejšnja: 16. 2. 2009

Naslednja: 1. 6. 2009

oglasno sporočilo

Moj RTV

Umetni raj: 27. 4. 2009