Večerni gost: prof. doc. Marija Strojnik

Čas je bil, da naredim moj velik korak v svet. Ta korak je bil 150 km južno. Šla sem študirat na eno univerzo, ki je bila zelo dobre kvalitete. Malo drugače se imenuje. University of Arisona. Malo drugačno ime je. V optiki so bili zelo močni. Meni se je zdela optika krasna stvar. Malo je bilo fizike, posebno infrardeča znanost je bila zelo zanimiva, ker je bila podlaga moderne fizike. Infrardeča znanost je bila tista stvar, ki je uvedla kvantično metodo v 20. stoletju. Skoncentrirala sem se na del tiste fizike, ki je bil zelo povezan s kvantično teorijo. Moje specializacije so bile bolj uporabne. Kvantična teorija še vedno ni čisto potrjena.
Govoriva o kvantih. Gre pa za valovanja optičnih žarkov.- Če sem vas prav razumel, valovanja neke valovne dolžine so svetloba- to mi vidimo, druge so pa toplota- to pa ne vidimo. To so ti infrardeči žarki.

Mi imamo pet čutov in pričakujemo, da s temi petimi čuti vidimo, opazimo, zaslišimo, se dotaknemo vsega, kar je pomembno. Če nam nekdo pove, da je luč nekje, kjer je mi ne vidimo, je težko verjeti. Zlasti če nisi šolan, kot ste vi rekli. Ampak moraš vsaj kdaj to slišati. Tudi če poveš nekomu, da je sončna luč sestavljena iz modre, zelene in rdeče luči, ne bo verjel prvič, ko to sliši. O tem je potrebno malo razmisliti.
Treba je verjeti, da je to prava znanost.
Tako je. Znanstvenikom ne verjamemo prvič, ko nam kaj povedo.
Ampak šele kasneje.
Tretjič. Znanstveniki imajo svoj jezik in zelo uživajo, kadar jih ljudje ne razumejo.
Vi ste majhna izjema. Jaz bom še kakšno misel iz vašega članka prebral. Pa sproti prevajam, zato se opravičujem. " Vsaka stvar na zemlji oddaja radiacijo, oddaja valove, zato je zaznavanje valov na daljavo v spektru infrardečih žarkov idealna tehnologija za monitoring, se pravi za snemanje, spremljanje tega, ker je nenevarna in je popolnoma pasivna. " Se pravi mi nič ne oddajamo, mi samo čakamo in gledamo, kdaj bomo zasledili kakšno valovanje.
Tako je. V letalih moraš poslati radar in pride nazaj informacija. Na infrardečem valovanju pa lepo sediš in čakaš, da pride kakšna miška mimo, potem se ti lahko razsvetlijo oči. Veliko teh

Takoj mislijo, da so jih videli in so malo bolj pazljivi, kaj naredijo okrog tvoje hiše.
To smo že videli. Včasih kadar gredo mehiški begunci v Ameriko in jih potem policija ponoči snema z infrardečimi lučmi in potem pride takšna slika.
Tako je. Naslednja slika, ki jo vidimo, prikazuje dve gospodični.

Na levi strani je slika v vidni svetlobi. Fotografija kot jo posname vsaka kamera. Druga je pa v infrardečem. Očala se vidijo kot črna, kape se vidijo enake. Slika je malo drugačna, vidi se pa človeka tudi v temi. Tako lahko določiš, da nekdo prihaja, ki ga mogoče ne želiš v svoji hiši.
Gospodični vesta, da ju mi vidimo?
Ne, ne vesta. Ko snemajo begunce, ki gredo

Med drugim. Tudi malo boljše in bolj socialno zavedne uporabnike imamo.
Jaz berem tukaj, da je vas še bolj kot to, da bi na mejah stražili, zanimalo vesolje. Tukaj je en citat. " Mnoge skrivnosti vesolja so ujete v tem misteriju infrardečih žarkov. "
Detektorje te svetlobe so odkrili zelo pozno, v zadnjih 40, 50 letih. V letih ' 60 smo poslali prvo sondo v vesolje, ki je videla celo nočno nebo v infrardečih barvah.

V teh barvah, ki jih noben teleskop do takrat ni mogel videti. Videli so, da nekatere konstalacije so čisto drugačne v infrardečih žarkih kot v navadnih žarkih. Pred dvema letoma je znanstvenik, ki se je s tem veliko ukvarjal, dobil Nobelovo nagrado. Tako da celo Nobelov komite zelo ceni te vrste raziskovanja. Jaz sem delala nekaj let na teh organizacijah NASE. Specifično na delu inštituta Caltec.
V Pasadeni.

Dolgo se ukvarjam s tem.
Potem ko se enkrat navadiš engleške besede, je težko prevesti. Hvala za pomoč. Jaz sem v laboratoriju delal na dveh projektih. Mars ima dobre temperature. Ker človeka

ne moreš poslati na planet, kjer se bo na mestu skuhal ali kjer ga bodo kemični elementi napadli in bodo pojedli njegovo meso, tako kot je na Veneri ali na Jupitru. To ni dobro okolje za človeka.

Mars je boljši?
Ima celo nekaj vode.
To ni še čisto sigurno?

Včasih najdejo kakšno molekulo vode in so zelo zadovoljni s tem. To je večji članek. Jaz sem delala na dveh projektih. Svetovala sem, da naredimo en teleskop, ki bi dovolil, da si z razdalje 100 km ogledamo površje Marsa in da izberemo na tem površju en tak del, kjer bi lahko pristala ladja. Imamo še kar dobro idejo za to.

morajo veliko člankov napisati v takih vrstah časopisov. In preden lahko tak članek napišeš, ga pošljejo dvema velikimi strokovnjakoma, da jih ocenita. Jaz sem bila urednica, kar pomeni, da jih nisem ocenjevala, jaz sem jih samo poslala dvema velikimi znanstvenikoma za oceniti. To je bil francoski članek. Poslala sem jih solidnim ljudem, ki jim zaupam. Ampak, ker so oni pisali o nečem, o čemer Amerika ni hotela, da se vidi v slabši luči, ali da Francozi rešijo ta problem, vsakič ko sem poslala članek za ocenjevati, je bil odgovor, da to vsi vedo in da ni za publicirat. Pa sem ga poslala g. A, g. B in g. C.
Kdo pa je rešil problem? Američani.
To je prestiž.
To je bil prestiž. Trpel je narodni ponos.

Tista dva milimetra so nekako premostili z brušenjem.

Tako kot včasih ljudje rečejo: nekateri problemi so rešljivi, nekateri pa niso rešiljivi. Če kupiš kamero, ne moreš gor obesiti nove kamere in s tem stvari izboljšati. Tukaj pa je bila velika sreča, da je bilo to možno. Tako da so ga perfektno popravili in zdaj že več let dela zelo dobro in je ponos ameriške znanosti.
Pripravljajo že novi Super Hubble. Nekaj sem slišal, da se dela na tem.- Če hočeš stvari videti, v vsakem primeru jih moraš gledati iz vesoljstva.
Zaradi zraka.
Zato, ker zemeljska atmosfera deformira stvari.
Mi vemo, da ste vi izdelali ali načrtovali neko kamero, ki pluje po vesolju in si sama določa mesto, kje je.
To je bil moj projekt. Ko se človek uči voziti avto, mu nekdo pove, da mora

Tem vesoljskim sondam mora tudi nekdo povedati, kdaj grejo na levo, kdaj na desno. Ta projekt je bil zelo zanimiv, navigacija po zvezdah. Ljudje so vedno navigirali po zvezdah. Kadar imajo ladje, navigirajo po zvezdah, letala navigirajo po zvezdah. Čeprav danes letala navigirajo po satelitih, ampak satelite navigirajo po zvezdah.
Nazadnje vedno pridemo na zvezde. Zvezde so permanent, zmeraj so tam in se ne premaknejo.- Čeravno se premikajo. Mi vemo, da se vesolje širi in beži od nas. Ampak zvezda je vedno na istem mestu.
Te, ki jih mi vidimo z našimi kamerami, se premikajo tako počasi, da so še vedno tam, kjer so bile pred 30 leti. Veliki voz je še vedno tam, kjer je bil pred 30 let. Tako da se za vse praktične uporabe se lahko reče, da so zvezde res nepremične. Za vsakodnevno uporabo. Mi smo imeli problem v laboratoriju, da naše sonde so videle eno polje zvezd v svoji kameri in potem so morale to informacijo poslati na Zemljo. Nekateri ljudje so začeli meriti kote, razdalje in so rekli, da bo šla sonda, če nadaljuje po tej poti, 50 km mimo Marsa.

posvetila temu na tak način, da sem odkrila, da je možno z računalniki narediti algoritem, ki ti dovoli, da se to popravi na mestu. Temu se reče inteligentna kamera. Ker kamera zdaj več ne potrebuje mene. Zamislite si, da me zdaj med tem pogovorom pokličejo iz laboratorija in me vprašajo, kam naj gre kamera. Veliko boljše je, da kamera to sama naredi.
To je robot? To je res robot. To je ena sonda, ki ma ušesa, oči, se premika, energijo ima, sončne celice, celo pogon, tako da lahko malo

To tudi vsi priznajo. Jaz sem dobila eno veliko nagrado za to.

To je bila velika čast.
Iščem neke slike, ki sva jih imela. Vi ste slikani z nekimi svojimi izdelki. Tukaj je ena dosti majhna, ampak mogoče bo šlo na kamero. To je podoba iz laboratorija.

To je naš laboratorij.
To je kar posrečena slika. Dobro se vidi. Je to Leon?
Da. Naj omenim, zakaj mi je všeč moje delo.

Ni veliko žensk v znanosti. V ZDA ženske ne gredo v znanost. Ta organizacija bi rada, da več žensk dela v znanosti in so me povabili. Naj povem, zakaj mi je moje delo všeč.
Vi ste tudi borka za ženske pravice.

Ali ima to en priznak tistega sufražetstva, ki je bilo nesimpatično včasih?
Ljudje sovražijo sufražetstvo. To je dejstvo.
Ljudje ali moški? Tudi ženske?
Moški sovražijo sufražetstvo. Temu se reče ženska revolucija.

Tukaj je približno 11 metrski teleskop. Uporabila se bosta dva, zato da bodo lahko naredili takega, s katerim bodo gledali žarke, ki pridejo pod majhnim kotom na Zemljo.
In koliko velik je ta velik?
Kot Eifflov stolp.
Podnožje Eifflovega stolpa.
Kljub temu pravite, da kaj veliko ne bo videl. Ne bo videl. Prvi problem je z atmosfero.
Tako velikega se ne da poslati ven.
Tudi smo imeli ene koncepte. Kadar se pride do ideje, da bi poslali en tak teleskop na Luno. Ker Luna nima ozračja.
Luna nima ozračja, nima zemlje, ima trdo skalo. Če ga lahko postaviš na trdo skalo, potem deluje. Tresel se ne bo in bo lahko gledal stvari, ki so zelo daleč.

Vi bi šli na Luno?
Jaz ne. Mislila sem pa biti avstronavt. Takrat sem končala doktorat, ko so odprli astronavtske možnosti. Potem pa sem se malo bolje pozanimala, kakšno življenje te čaka, pa se mi je zdelo, da je bolje biti znanstvenik kot astronavt. Jaz bom ostala na Zemlji. Tisti, ki hoče živeti v hudih pogojih, grejo pa na Luno ali na Mars.
Pravite, da je Shuttle razočaral glede tega? Saj sposoben je.
Je. Zakaj pa potem tega ne počne?
Jaz mislim, da je velika bolečina, da so se nekateri Shuttle uničili. To še ni tako žalostno, da se Shuttle uniči, ampak to, da se uniči življenje.
To smo spremljali.

To se je končalo s cepljenjem atomskega jedra.
Saj to je krasna stvar. Ljudje se pritožujejo, da nimamo energije. Saj se jo ljudje tudi bojijo.
Zelo se jo bojijo. In imajo vzrok, da se jo bojijo. To je tudi en problem- tehnologija je tukaj, ampak ni dovolj zanesljiva.
Zdaj nismo več v dobi fizike. V kakšni dobi smo danes?
Po mojem mnenju biologije. Optika je bila pa tudi važen del fizike in bo ostala še zmeraj važen del. Optika nam dovoli videti stvari, ki jih drugače ne vidimo. S teleskopom, mikroskopom, očali. Jaz bi bila tako nesrečna brez očal. Mislim, da je biologija, mikrobiologija, nanobiologija, vse te stvari so nova stvar. Zdaj odkrivajo bolezni. Veliko bolj nas zanima izboljšati kvaliteto življenja, kot nas zanima osvajati vesolje.

Imajo prav.
S tem se ukvarja tudi vaša hčerka?
Dve moji hčerki se ukvarjata s tem.
Vsaka je zadela svojo dobo. Vi, ko ste bili v njunih letih, ste prišli v dobo fizike, ko je bila v razcvetu, hčerke so zdaj spet v dobi, ki se razcveta. Saj to je prav. Vsaka generacija ima svoje cilje. Včasih me ljudje vpraša, zakaj niso znanstvenice ali inženirke, pa pravim, da bodo.

Tu sta dve odrasli dami. Kdo je druga?
Murin je nastarejša. Jaz imam tri hčere. Murin je nastarejša, druga je Suzanne Alenka, tretja je pa Michelle. Prva in tretja delata to mikrobiologijo, druga se pa zanima za socialne razmere, za položaj žensk v družbi.

Ona je šla po starih navadah in se je poročila. Veliko lažje je kot imeti službo, delati osem ur na dan in potem zvečer peljati otroka na plavanje, da se nauči plavati. Danes gledam na to tako. Takrat sem mislila, da je moja sveta dolžnost, da ves svoj prosti čas porabim za to, da se posvetim otrokom, tako da sem vedno tekla. Ob 5. 30 sem vstala in šla spat ob 23. 00.
To zahteva pa čvrsto naravo.
Veliko dela je. Jaz sem zelo zadovoljna in vesela, da se je ona poročila. Manj dela zanjo.
Vaš mož je umrl. Neka bolezen ga je napadla.
Ja, on je imel zelo hudo bolezen.
Tudi znanstvenik?
On se je ukvarjal z računalniki. Zna tudi nekaj malega fizike. Veliko se je ukvarjal z znanostjo.
Tu ste tudi vi.
Jaz sem bila tu stara 22 let. Slike, ki so na levi strani, je resno delo. Srednjo rada pokažem, ker je toliko veliko dela, da kar koli narediš, večinoma novi študentje mislijo, da bodo kar tako naredili en članek. Poudarek je na tem, da sem morala kontrolirati določene ljudi, ki so delali. Na desni je pa slika mene in mojega očeta. Ta čedni gospod je moj oče.
To je ta gospod, ki vas je peljal v Ameriko.
Tako je. Bila sem stara 19 let.

Včasih sodeluješ s kakšnimi drugimi znanstveniki.

Tako je.
Takrat niste vedeli, kaj je Leon.
Jaz še vedela nisem, kje je na mapi.
Saj še jaz ne vem. Povedali ste, da je to veliko mesto.
Tako veliko mesto je, da ima prebivalcev toliko kot vsa Slovenija.
Dva milijona.
Tri milijone. Jaz sem mislila, da ima Slovenija skoraj tri milijone.
Slovenija je manjša.
Nič hudega. Slovenija ima lepše in srečnejše ljudi. Mehikanci tudi radi pojejo. Slovenci in Mehikanci imajo veliko skupnih stvari. Radi pojejo, radi imajo družbo in so veseli ljudje. Jaz mislim, da Slovenci imajo to tendenco, da so veseli ljudje. Kulturno je Mehika meni bližje kot Amerika. Jaz sem bila povabljena za dva meseca, potem pa so rekli, zakaj ne bi bila eno leto. Potem pa sem jaz pristala.
Pa ste morali potem prejšnjo službo odpovedati?
Ne takoj, potem.

Eno leto ti da stalna služba, da greš drugam in se potem vrneš. Mesto čaka.
Mesto čaka, ampak študentom ni všeč, če jih zapustiš za eno leto, ker oni bi radi nadaljevali. Projekti niso hvaležni, če jih pustiš sredi dela. Veliko ljudi tega ne naredi, če jih ne zanima potovati. Potem sem pristala na eno leto. Ko je bilo enega leta konec, sem pristala na dve leti. Mene je zelo privlačilo v zvezi s to pozicijo, da so mi dali privatnega učitelja španščine.

Bila je učiteljica. To je bil del mojega dela, da sem se učila španščino. Naučijo te jezik in te zraven še plačajo za tisti čas, ki ga porabiš. To je krasna stvar.
Vi ste v Leonu doma in tam govorite špansko od jutra do večera?
V španščini sem se navadila zelo hitro govoriti.
Hitro govoriti?
Ko sem začela govoriti angleško, sem bila zelo boječa.
Da ne bi naredila kakšno slovnično napako.
Tako je. Potem pa, ko sem naredila toliko napak v slovenščini, pa ni bilo tako slabo narediti malo napak tudi v španščini. Začela sem govoriti in se španščine naučila. Pravijo, da je bila moja španščina zelo dobra.
Vi znate tri jezike. Slovenščino, angleščino in španščino.
Ja. Ena Španka mi je enkrat rekla, in to je bil krasen kompliment za Španko, da govorim prvorazredno španščino z mehiškim naglasom.
Mehiškim? To je pa rekla prava Španka iz Španije?
Prava.

Ne živim v Mexico cityju. Tam govorijo tako kot v Ljubljani ljubljanščino. Upam, da ne zamerijo.
Kar naj, saj imajo dosti na vesti glede jezika. Vidim nekaj spet o vročini. To so prišli iz industrije. Odločili so se, da smo krasen center in so prišli vprašat, če jim lahko rešimo en problem. To je problem kuhanja.
Kateri je najbolj vroči del plamena.
To je nekako že znano. Oni so hoteli od bližje videti, kaj se dogaja s plemenom.

Nekateri ljudje imajo električni štedilnik, nekateri imajo pa plinski štedilnik. Ti ljudje so izvedli en zelo moderen plinski štedilnik za uporabo v ZDA. Hoteli so vedeti, če je bilo njihovo delo dobro narejeno. Ko prižgeš plin, v starih časih je bil zmeraj plin malo gorjen, oni pa so naredili nov način.

Naš kongres je deveti kongres. Tukaj je ena številka 9 narejena iz iskric. Te iskrice smo posneli v eni sekundi in pol.

Bili so zelo veseli. To je samo del tistega, kar smo jim bili sposobni pokazati. Rekli so, da so prosili tudi njihov lastni laboratorij v Združenih državah, da jim pokaže, kaj se zgodi z iskrico, pa niso dobili nobenih rezultatov. Zdaj nam bodo zgradili celo hišo z laboratoriji.
To je ta firma?
Oni so tako zadovoljni, da bi radi uporabljali našo tehnologijo in naše znanje. Vi ste zelo slavna dama, vi ste v vseh teh seznamih " velike ženske 21. stoletja ", veliki voditelji, Kdo je kdo v Ameriki... Tega je kar precej. Čvrsto ste se afirmirali v teh znanstvenih krogih.

Tako kot sem prej omenila. Zame je Mehika veliko bolj podobna Ljubljani kot Amerika. Amerika ima svoj red. Ne bi rekla, da je huda dežela. Jaz svoje otroke nisem prenesla v Mehiko, živijo v Arizoni in jaz potujem med Mehiko in Arizono vsaj enkrat na mesec. Če ne bi imela otrok, bi raje živela v enem bolj mirnem vzdušju, kot je to Mehiko, kot pa v Združenih državah, kjer je veliko tekmovanja med ljudmi.

Moja ideja ni bila prvič izbrana. Potem so pa eni kolegi reševali in reševali in niso prišli do nobenega zaključka. Jaz pa sem se takrat ukvarjala z optično navigacijo po Zemlji ali Marsu.

Povabili so me, potem ko so videli, da ima moje delo uspeh, in so mi dali ta novi projekt. Ampak so rekli, da ga je v dveh letih treba končati ali ga Nasa ne bo sprejela več.

Tehnologija se lahko razvije v dveh letih. Če se ne razvije v dveh letih, jo ne sprejmejo. Čisto vseeno je, če dela čez dve leti in dva dni. Tako da sem se morala zelo namučiti, da sem to končala. Če bi pa delala pet let, bi delala bolj z lahkoto. Tekmovanje je pa zelo močno. Povabili so me, da se jaz lotim tega problema. Rekli so: " Marija, to je problem, ki mi mislimo, da ga ti lahko rešiš. "
Ga. Marija, jaz bi klepetal z vami še kakšno uro ali več, ampak najin čas je potekel. Bilo je zelo zanimivo. Hvala lepa. Imejte se dobro v Leonu, kraju, ki je malo podoben tudi Sloveniji. Najlepša hvala za povabilo. Res sem uživala, da sem imela možnost pogovarjati se z vami.