Odprti kop - Večerni gost: Dr. Edvard Kovač

Besedilo, Slike

Premiera: nedelja, 11. april 2010, Vse oddaje

DOBER VEČER, SPOŠTOVANE GLEDALKE IN GLEDALCI! V PRVEM POMLADANSKEM TEDNU LETOS JE BLED GOSTIL 42. MEDNARODNO SREČANJE PISATELJEV V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA PEN CENTRA. PREDMET NJIHOVEGA RAZMIŠLJANJA JE BILA GLOBALIZACIJA V VSEH NJENIH ASPEKTIH. RAZMIŠLJANJA O TEM SO RAZDELILI NA TRI OKROGLE MIZE. GLOBALIZACIJA, PRILOŽNOST ZA VSE ALI NOVA KOLONIZACIJA ZA MNOGE, LITERATURA IN GLOBALIZACIJA TER MIR MED DNEVNIMI IN NOČNIMI SANJAMI. MOJ VEČERNI GOST JE PROF. DR. EDVARD KOVAČ, KI JE PREDSEDOVAL IN SLIŠIM, DA JE BIL IZVOLJEN, VERJETNO BO SPET PREDSEDOVAL, MIROVNEMU KOMITEJU V OKVIRU SLOVENSKEGA PENA IN JE TUDI VODIL OKROGLO MIZO NA TEMO MIR MED DNEVNIMI IN NOČNIMI SANJAMI. LEPO POZDRAVLJENI, PROFESOR KOVAČ.
POZDRAVLJENI, DOBER VEČER. MOGOČE BI MORALI REČI KAR DVOJNI PROFESOR KOVAČ, KER VEM, DA VI PREDAVATE ETIKO IN ANTROPOLOGIJO FILOZOFIJE NA LJUBLJANSKI UNIVERZI.
FILOZOFSKO ANTROPOLOGIJO, JA. IN ISTI PREDMET NA FILOZOFSKI FAKULTETI KATOLIŠKEGA INSTITUTA V TOULOUSU V FRANCIJI.
TAKO, JA.
ČE GREMO ZDAJ NA TA NASLOV, MIR MED NOČNIMI IN DNEVNIMI SANJAMI. KAKO DOSEČI TA MIR? VI STE IMELI REFERAT NA TO TEMO?
TO TEMO JE PREBUDIL ROMAN, KI SMO GA ŽELELI IZDATI IN JE NA DOBRI POTI, DA BO PREVEDEN IN SICER JE TO ROMAN ISMAILA KADAREJA PALAČA SANJ. NAMREČ, MI VSI VEMO, DA PESNIKI SANJAJO, LITERATI SANJAJO IN DOBRO JE TAKO. SAMO POMISLIMO, DA JE PREŠEREN SANJAL O SVOBODI NAS SLOVENCEV IN VIDIMO, DA SE ENKRAT TAKŠNE SANJE URESNIČIJO. VENDAR VSE SANJE NISO LEPE. IN NA DRUGI STRANI IMAMO TUDI TAKŠNE TEMNE, MOREČE SANJE IN TUDI DIKTATORJI, TUDI TIRANI, SANJAJO, DA BI BILA SAMO ENA DRŽAVA, SAMO EN NAROD, EN VODITELJ, ENO MIŠLJENJE. IN ERNST BLOCK JE POIMENOVAL TE SANJE NOČNE IN TISTE DNEVNE, SVETLE SANJE, KI SO POSPREMLJENE S ČLOVEŠKIM RAZUMOM IN USTVARJALNOSTJO DUHA, TUDI DNEVNE. IN SEVEDA JE SEDAJ TUKAJ VELIKA DILEMA, KAKO NAJ SANJA, KAKO NAJ USTVARJA PISATELJ ALI LITERARNI USTVARJALEC. KAKO BO ON VEDEL, A SO NJEGOVE SANJE DNEVNE, VODIJI K SVETLOBI, VODIJO K MIRU, HARMONIJI, K SOZVOČJU, ALI PA SO NJEGOVE SANJE MOREČE. VIDIMO TUDI V NAŠI BLIŽINI, PISATELJSKE SANJE TUDI NA BALKANU NISO BILE VEDNO LEPE. PISATELJI SE NISO VEDNO UPRLI VOJNI. IN TU SE MI ZDI, DA BI BILI KAKŠNO BESEDO VEČ KDAJ V PRIHODNOSTI REČI. AMPAK JAZ SEM POSTAVIL KRITERIJ, DA JE BOLEČINA DRUGEGA ČLOVEKA, KI JE OB MENI, NJEGOVA STISKA TISTA, KI ME PREBUJA, ČE SEM SAM USTVARJALEC IZ MOJE LASTNE ZAGLEDANOSTI VASE, NARCISOIDNOSTI, IZ MOJIH IDEJ IN TO JE TISTA KOREKCIJA. IN JE ČE PISATELJU MAR ZA BOLEČINO, STISKO DRUGEGA, POTEM MU TA STISKA ALI TA POGLED UPAJOČIH, OBUPAJOČIH IN VPIJOČIH LJUDI, RAZSVETLI UM, MU DA ELAN, POLET USTVARJALNEGA DUHA, DA NAJDE PRAVO BESEDO, DA BO SEGLA DLJE, KI BO ODMEVALA V ZGODOVINI IN KI BO USTVARJALA JUTRIŠNJI DAN.
TO, KAR STE ZDAJ POVEDALI, JE SEVEDA RES, KER VSI VEMO IZ LASTNE PRAKSE, DA PISATELJ NI NUJNO MORALNI NADČLOVEK. ON JE RAVNO TAKO BITJE, KI SE MOTI, KI JE LAHKO TUDI HUDOBNO, KOT VSI OSTALI, NE?

TAKO JE IN TO JE TREBA ENOSTAVNO SPREJETI. DALEČ OD TEGA, DA BI PISATELJ SMEL MORALIZIRATI. POZNAMO VELIKE, IZJEMNE PISATELJE, KI SO V DOLOČENEM ASPEKTU IMELI PROBLEMATIČNO ŽIVLJENJE. VENDAR RAVNO VELIKI ROMANI GOVORIJO O TEM, EDEN TAKŠNIH ZADNJIH ROMANOV V PREJŠNJEM STOLETJU JE BIL ROMAN ŽIVLJENJE IN USODA OD VASILIJ GROSSMANA, KER POKAŽE, DA KAR NA LEPEM, V NEKEM TRENUTKU, SE PREBUDI ETIČNA VELIČINA DUHA V ČLOVEKU TAM, KJER BI NAJMANJ PRIČAKOVALI. SAMO PISATELJ IMA PAČ TA DAR, DA TAKRAT, KO SE MU TO PRIPETI, KO JE NAGOVORJEN Z OBUPOM ALI S KLJUČNIM TRENUTKOM V SVOJEM ŽIVLJENJU, DA JE SPOSOBEN TO UBESEDITI.
SAJ PRIMER, RECIMO, BI LAHKO BIL TUDI TOLSTOJ, VOJNA IN MIR IN TAKO NAPREJ, MEDTEM KO V NJEGOVEM PRIVATNEM ŽIVLJENJU VEMO, DA NI BIL RAVNO VEDNO NA SVETNIŠKI POTI. JA, VIDITE, SAJ TO JE RAVNO POJMOVANJE SVETNIŠTVA. FILOZOF, EMANUEL LEVINAS, JE RAVNO O TEM GOVORIL, DA SVETNIŠKA ETIKA NI ETIKA POPOLNOSTI, AMPAK TO JE MOČ ALI POGUM DUHA, ODPRETI SE DRUGEMU ČLOVEKU, ZA DRUGEGA MAR. V TEM SMISLU LAHKO TUDI FILOZOF LEVINAS REČE, DA SMO VSI POKLICANI K SVETNIŠTVU, DA JE TO ETIKA PRIHODNOSTI, DA NAS POGLED DRUGEGA RANI, VZNEMIRI, NAS NE PUSTI SPATI IN NAS TUDI NAVDAHNE ZA KAKŠEN KORAK.
JAZ BI ŠE KAJ RAD SLIŠAL O TEJ VAŠI POTI V FRANCIJO. VI STE ŠTUDIRALI NAJPREJ V LJUBLJANI.
JA, V LJUBLJANI SEM ŠTUDIRAL FILOZOFIJO IN TEOLOGIJO IN POTEM SEM ŠEL NADALJEVATI ŠTUDIJ FILOZOFIJE V PARIZ. TO JE BIL ČAS, KO SO FILOZOFIJO ŠTUDIRALI BOLJ PO KABINETIH, PRIVATNO ALI PA V LITERARNIH KROGIH. IN SEVEDA SEM BIL VESEL, DA SEM LAHKO ŠEL V PARIZ. TAM SEM SREČAL VELIKE PROFESORJE, TAM SEM SE DRUŽIL S KOLEGI PO KAVARNAH. TO JE BIL ŠE VEDNO ČAS, V LETIH ' 70, MAJ ' 68 NI BIL ŠE POZABLJEN. IN SEVEDA V TISTEM TRENUTKU, SE ŽIVO SPOMNIM, SMO TUDI ŠLI NA POGREB, NA PRIMER, JEAN PAUL SARTRA.

KAR ME JE PA ŠE POSEBEJ NAVDUŠEVALO, JE TA ATMOSFERA. SE ŽIVO SPOMNIM, DA SEM PRVIČ ODDAL SVOJ TEKST, SVOJO SEMINARSKO NALOGO IN KER SEM ZAKLJUČIL S TRDITVIJO, NI BILO DOBRO. NAUČIL SEM SE, DA DOBER FILOZOF, VEDNO VSE POSTAVLJA VPRAŠAJ IN NAJ TUDI Z VPRAŠANJEM KONČA, ZLASTI PA, DA IMA KRITIČNO MISEL. ZA DIPLOMSKI IZPIT SO NAM REKLI, ZAHTEVALI BOMO VAŠE MIŠLJENJE, VAŠO FILOZOFIJO. ALI ŠE ENA ANEKDOTA: KO SEM SE PRVIČ POGOVARJAL Z VELIKIM FILOZOFOM EMANUELOM LEVINASOM, O KATEREM SEM PISAL TEZO, NJEGOV ZADNJI STAVEK JE BIL, DVIGNIL JE INDEKS, KOT PRAVI UČITELJ, MI DAL ZADNJI NAPOTEK IN MI DEJAL, SEDAJ ME PA MORATE KRITIZIRATI.
VI STE ZDAJ NA FRANCOSKI UNIVERZI. A JE PRI MLADINI ŠE VEDNO TO VESELJE DO DVOMA, DO RELATIVNOSTI? VESTE, TO JE ZANIMIVO. VSAK MLAD ČLOVEK RAD PODVOMI, JE RAD KRITIČEN. ZANIMIVO PA JE, DA JIH TUDI UČIJO PISATI ESEJ, DA DVOMIJO NAD DANO RESNICO ALI SPLOŠNIM MNENJEM. IN TAKŠEN FILOZOFSKI ESEJ JE OBVEZEN ZA MATURO ZA VSE DIJAKE. IN. KOT PRAVIM, DOBER ESEJ JE TISTI, KI JE SPOSOBEN POSTAVITI KRITIČNA VPRAŠANJA IN SE VPRAŠATI, A JE RES TEMU TAKO. IN TO SE, BI REKEL, ŽE V SREDNJI ŠOLI VZGAJAJO K TEMU KRITIČNEMU MIŠLJENJU, ZATO SO RADI TAKŠNI IKONOKLASTI, ALI DA RAZBIJAJO USTALJENE NORME ALI PA USTALJENA MIŠLJENJA IN VČASIH SO NENAVADNI. VČASIH SO NAM ODVEČ IN JIH IMAMO MOGOČE ZA NEKOLIKO OHOLE, ZAVEROVANE VASE. AMPAK TO NE BO DRŽALO, TO JE NJIHOV NAČIN ŽIVLJENJA, KER SO SE SPOSOBNI IZ SEBE TUDI POŠALITI IN SO SPOSOBNI VELIKE SAMOIRONIJE.

AMPAK V NAŠIH ŠOLAH TO NI OBIČAJ, DA BI PROFESORJI SPODBUJALI DIJAKE H KRITIČNEMU MIŠLJENJU. NAJBRŽ JE TO ODVISNO OD VSAKEGA PROFESORJA SAMEGA. RES PA JE, DA KRITIČNO MIŠLJENJE ŽE, AMPAK TO VPRAŠANJE DVOMA, ZDAJ NE VEM, KAKŠNI SO KRITERIJI ZA MATURO, MISLIM, DA SO NEKOLIKO PREVEČ SHEMATSKI. RES JE, SE ŽIVO SPOMNIM, NA ENI IZMED LJUBLJANSKIH GIMNAZIJ, JE DIJAK DOBIL ŠOLSKE NALOGE NAZAJ PRI SLOVENŠČINI Z OPOMBO, DA PROFESORICA NE RAZUME. MOGOČE SE JE RES MALO PREVEČ POSTAVIL, DA NEKAJ PREVEČ VE, AMPAK SE MI JE PA ZDELO TO TRAGIČNO. DANES JE TO ŠTUDENT, NE VEM, ČE JE DOBIL KAKŠNO 9 NA FILOZOFIJI, NA FAKULTETI, SE PRAVI, JE IZJEMNI ŠTUDENT. AMPAK TO JE RES HUDO VPRAŠANJE. NA ENI STRANI JE TREBA DIJAKA NEKAJ NAUČITI, SE PRAVI, DA MORA POZNATI NEKA DEJSTVA?..
FAKTOGRAFIJO UČIJO PRI NAS PREDVSEM.
PA TUDI MORA DIJAK SKROMNO PRIZNATI IN TUDI ŠTUDENT, DA SO BILI INTELIGENTNI LJUDJE ŽE TUDI PRED NJIM IN DA SO TUDI ONI NEKAJ POVEDALI, DA BO GRADIL NAPREJ. IN NA DRUGI STRANI PA GA PREBUDITI K IZVIRNOSTI, K USTVARJALNOSTI, K LASTNEMU MIŠLJENJU.
ALI JE FRANCOSKI SISTEM ŽE POPOLNOMA V SKLADU Z BOLONJSKIM? VSEKAKOR, NA PAPIRJU, AMPAK VESTE...
KER PRI NAS JE TO ZDAJ MUKA, RAZMIŠLJAJO BI, NE BI, DO KAM BI, DO KAM NE BI ITN. VESTE, BOLONJSKA REFORMA JE BILA SIJAJNA V SVOJI ZAMISLI. VRNILA SE JE K ZAČETKU K NASTANKU SREDNJEVEŠKE UNIVERZE, KO JE BESEDA " UNIVERSITAS " POMENILA NAJPREJ SKUPNOST ŠTUDENTOV IN PROFESORJEV, KI SKUPAJ ŠTUDIRAJO, RAZMIŠLJAJO, PIŠEJO. ČE POGLEDAMO VELIKE SUME SREDNJEGA VEKA, VIDIMO, DA SO BILA VPRAŠANJA, KI SO JIH DAJALI ŠTUDENTI, ZELO DUHOVITA. AMPAK SEDAJ JE TEŽAVA V TEM, DA JE ŠTUDIJ POSTAL MNOŽIČEN, DA TE ZAHTEVE BOLONJSKE REFORME, DA BI PROFESOR Z VSAKIM ŠTUDENTOM POSEBEJ DELAL, GA SPREMLJAL, IMEL Z NJIM KONZULTACIJE, DA BI MU DAJAL POSEBNE NALOGE, KI BI NADOMEŠČALE PREDAVANJA, NA DOLOČENIH ODDELKIH JE TO PRAKTIČNO NEIZVEDLJIVO, KER JE PREVEČ ŠTUDENTOV. PREVEČ ŠTUDENTOV, PREMALO PROFESORJEV, NE?

TAKO JE. PA SMO SPET V BISTVU PRI DENARJU. LAHKO BI NASTAVILI VEČ PROFESORJEV. NI SAMO VPRAŠANJE DENARJA, VESTE. JE TUDI VPRAŠANJE NAŠIH AMBICIJ, NAŠIH CILJEV. NAJBRŽ SE MOGOČE KAKŠNI TEHNIČNI PREDMETI DAJO PREDAVATI INFORMATIVNO PREKO ZASLONA, NAJBRŽ TUDI KAKŠNA ZGODOVINSKA PREDAVANJA ALI DRUGA DEJSTVA, AMPAK TAM, KJER PA NAJ BI BILO PREDAVANJE INTERAKTIVNO, TAM, KJER NAJ BI TUDI ŠTUDENT BIL DEJAVEN PRI PREDAVANJU, TO SE PRAVI, NA POL SEMINARSKO DELO, TAM PA GOTOVO ZAHTEVA VEČJO UDELEŽBO PROFESORJA, TUDI SEVEDA ŠTEVILNEJŠO ZASEDBO PROFESORSKEGA ZBORA. TOREJ TEGA BOLONJSKEGA SISTEMA PRI NAS ŠE NE BO KMALU, ČE SPLOH KDAJ.
ZAČETI JE POTREBNO. PROCES SE JE ZAČEL, AMPAK MORAMO IMETI PRED OČMI, KAJ JE IDEAL. IDEAL JE, DA BI SE ŠTUDENT ŽE NA DRUGI STOPNJI, TEMU ZDAJ PRAVIMO MASTERS ALI MAGISTERIJ. TO JE ŽE PO TREH LETIH OSNOVNEGA ŠTUDIJA.
PO TREH LETIH OSNOVNEGA ŠTUDIJA.
PO TREH LETIH, DA BI SE SKUPAJ S PROFESORJEM ŽE VKLJUČIL V RAZISKOVALNO DELO. TEGA PREJ NI BILO IN TO JE NEKAJ SIJAJNEGA, KAR OMOGOČA TA SISTEM.
JAZ BI ŠE NEKAJ O TEM PEN SREČANJU, KI JE BIL TUKAJ. SE SPOMNIM, DA JE BILO V JUGOSLAVIJI PA TUDI ZDAJ V SLOVENIJI, NEKAJ ZELO ZGODOVINSKIH SREČANJ. RECIMO, TUKAJ IMAM LETNICO 1933, SREČANJE PENA V DUBROVNIKU JE PRIŠLO V ZGODOVINO, KER SO TAKRAT IZKLJUČILI NEMŠKI PEN IZ MEDNARODNEGA PENA ZARADI TEGA, KER SO BILI NEMŠKI PISATELJI PREVEČ PODLOŽNI NACISTIČNEMU MIŠLJENJU ALI KAKO? VSEKAKOR SE NISO DISTANCIRALI OD TEH RASISTIČNIH ZAKONOV, KI SO NASTOPILI V TAKRATNI NACISTIČNI NEMČIJI, TUDI NE PREGANJANJU ALI ZAPOSTAVLJANJU JUDOVSKIH PISATELJEV. IN TO JE BILO NEKAJ TRAGIČNEGA. AMPAK PO DRUGI STRANI PA NEKAJ IZJEMNO POGUMNEGA, DA JE PEN IMEL TOLIKŠNO MOČ. KONČNO JE TAKRAT NEMČIJA POSTAJALA VESELILA, SAJ KAZALA SE JE TAKŠNA. KONČNO SO DRUGE VELESILE KLONILE. BIL JE TUDI POTEM MÜNCHEN, KJER SO KLONILI PRED NEMŠKO ZAHTEVO IN TUKAJ MORAMO RES IZREČI POKLON SVETOVNEMU, TAKRAT JE BIL ŠE BOLJ EVROPSKI, PENU, DA JE TO ZMOGEL, TO POGUMNO DEJANJE.

TO JE SIGURNO BILO HISTORIČNO DEJANJE, POTEM IMAMO 1966, TUDI NA BLEDU, PRVO SREČANJE VZHODNIH IN ZAHODNIH PISATELJEV. TAKRAT SO PRVIČ PRIŠLI RUSKI IN POLJSKI IN TI TER TAM NORMALNO RAZPRAVLJALI Z NAŠIMI. A STE BILI NA TEM ŽE? TAKRAT STE BILI ŠE V ŠOLI, RECIMO TEMU. TAKRAT SEM BIL ŠE DIJAK, AMPAK SEM Z ZANIMANJEM BRAL, NAVDUŠENJEM BRAL. TAKRAT, SE SPOMNITE, SMO BILI VSI PONOSNI NA TA DOGODEK. KAJ SE JE TAKRAT ZGODILO? JUGOSLAVIJA JE IMELA, LAHKO REČEMO, PRVI BAL TAKŠNE OTOPLITVE IN GLEDE ZUNANJEPOLITIČNEGA UGLEDA JE POTREBOVALA NEKO TAKO SREČANJE, DA BI JI PORASEL UGLED V SVETU. IN NA DRUGI STRANI PA JE TUDI ZAHOD ISKAL NA POL ODPRTA VRATA, DA BI VSTOPIL V VZHODNI SVET ALI ZA ŽELEZNO ZAVESO. IN TAKRATNA JUGOSLAVIJA JE PREDSTAVLJALA, VSAJ ZA ZAHOD, TAKŠNO TAMPON CONO. KER JE NEKAJ VMES, SO REKLI.
KER JE BILO TO IZVEDLJIVO. MORAMO PA REČI, PRIZNATE, DA JE BILO TO IZVEDLJIVO ZARADI TEGA, KER JE BILO TUDI NEKAJ POGUMNIH TAKRAT SLOVENSKIH PISATELJEV IN POSEBEJ MORAMO OMENITI MIRO MIHELIČ, PISATELJICO, KI JE BILA POTEM TUDI PRVA SLOVENKA, KI JE BILA PODPREDSEDNICA... MEDNARODNEGA PENA.
SVETOVNEGA PENA, POZNALA JE JEZIKE, ONA JE ZNALA POTOVATI, RES UGLEDNO ZASTOPATI JUGOSLOVANSKE PISATELJE. BILA JE TUDI POGUMNA, DA SE JE ZAVZELA ZA KAKŠNEGA OPOREČNIKA, V CELI JUGOSLAVIJI JE TUDI GOSTILA. IN TAKRAT, BILA JE KAR TAKŠNA ATMOSFERA ALI OZRAČJE, KER JE TUDI SLOVENSKO PISATELJSKO DRUŠTVO BILO ZA TO IN SE JE PRIDRUŽILO PENU ZA TO SREČANJE, KI JE BILO RES ZGODOVINSKO. SAMO POMISLIMO, PRIŠLI SO NOBELOVCI, NORMALNO, IVO ANDRIĆ, TODA TUDI MILLER PA POTEM PABLO NERUDA IN...
ARTHUR MILLER, NE?

TUDI, ARTHUR MILLER, JA. IN TAKRAT, SE MI ZDI, SO BILI RES TO TUDI TISTI ZGODOVINSKI, TUDI TV POSNETKI, KO SO ŽELELI OBISKATI PREŠERNOVO HIŠO.
POTEM IMAMO ŠE LETO ' 83, KO USTANOVIJO KOMITE PISATELJEV ZA MIR. TO JE ZAČETEK VAŠEGA KOMITEJA, KI GA VI ZDAJ VODITE.
POBUDO SO PA ZNOVA DALI SLOVENCI, KER SO REKLI, ČE SE JE PA TO NA BLEDU ZGODILO IN ČE JE TO ZGODOVINSKO IN SO POTEM SAMI PISATELJI ŽELELI PRIHAJATI NA BLED IN POTEM JE DAL PISATELJ MILOŠ MIKELN POBUDO ZA TAKŠEN MIROVNI KOMITE, KI NAJ ZDRUŽUJE PISATELJE DRŽAV, KI SO V SPORU MED SEBOJ, ALI TISTI NARODI, KI NISO SPOSOBNI MED SABO KOMUNICIRATI, NAJ BODO TOREJ PISATELJI PRVI, KI NAZNANJAJO, DA JE NEKO SOŽITJE, VZAJEMNA BESEDA MOGOČA.
POTEM MORAM REČI, DA JE IMEL MIROVNI KOMITE VELIKO OBDOBJE, POMEMBNO OBDOBJE, TO JE BILO V ČASU, NE SAMO OSAMOSVOJITVE, KO SO NAŠI PISATELJI ALI MIROVNI KOMITE PISAL PO CELEM SVETU, RAZKRIL RESNICO O NAPADU NA SLOVENIJO, O NAŠIH MIROLJUBNIH ŽELJAH, AMPAK TUDI KASNEJE, ŠE BOLJ ODLOČUJOČO VLOGO V SAMI BALKANSKI VOJNI, KO JE MIROVNI KOMITE VELIKO POMAGAL PISATELJEM V BOSNI IN ODLOČILNA OSEBNOST JE BIL PESNIK, PISATELJ BORIS A. NOVAK, KI JE OSEBNO PA KASNEJE TUDI S PISATELJEM DRAGOM JANČARJEM HODIL PO TUNELU... IA, ONADVA STA ZDRUŽEVAL VLOGO POETA IN RAMBA ISTOČASNO. TAKO, JA.
BAJE STA, TO SEM SLIŠAL, NA TELESU ŠVERCALA, DA TAKO REČEM, NEKE DENARJE BOSANSKIM KOLEGOM.

NABRALA STA TE PROSTOVOLJNE PRISPEVKE ZA PISATELJE IN POTEM STA PREKO UMPROFORJA LETELA V SARAJEVO IN ŠLA SKOZI TUNEL POD LETALIŠČEM, TISTI SKRIVNI TUNEL SO ZGRADILI, KJER JE PRIHAJALA HRANA, DA STA MED BOMBARDIRANJEM PRIŠLA V SARAJEVO. TO JE BILO, NE SAMO LEPA HUMANA ČLOVEKOLJUBNA GESTA, DA STA NABRALA SREDSTVA, AMPAK IZJEMEN POGUM, DA STA TUDI V ČASU VELIKE KRIZE ŠLA V SARAJEVO, KER LAHKO SE NE BI VRNILA.
TO SO BILE, RECIMO TEMU, HEROJSKE EPIZODE TEGA KOMITEJA IN PENA. KAJ PA LETOŠNJO SREČANJE?
PO ČEM BO TO ZNANO? LETOŠNJE SREČANJE PA BO ZNANO PO USTVARJANJU TISTEGA OZRAČJA IN KLIME ZA MOŽNOST SREČANJA IZRAELCEV IN PALESTINCEV. MORAMO VEDETI, DA SE V ZGODOVINI, OD LETA ' 84, MIROVNI KOMITE REDNO DOBIVA VSAKO LETO NA BLEDU, DA SO SE NA BLEDU PRVIČ SREČALI IZRAELSKI IN PALESTINSKI PISATELJI, KITAJSKI IN TUDI JAPONSKI, VSAJ V EVROPI, TUKAJ, BASKOVSKI, ŠPANSKI, TURŠKI, KURDSKI IN NAŠ NAMEN JE NADALJEVATI TA SREČANJA IN PRITI TUDI DO NJIHOVE SKUPNE IZJAVE, KI OBSOJA NASILJE, OBSOJA ODSOTNOST PRAVIC. TODA TO DELO JE, BOMO REKLI, ZELO DOLGO. SE ŽIVO SPOMNIM, DA SMO ENKRAT OB ENIH ZJUTRAJ PRIŠLI DO TEGA, DA BI SKUPAJ Z IZRAELCI IN PALESTINCI PODPISALI IZJAVO O OBSODBI VSAKRŠNEGA NASILJA, AMPAK OB ŠESTIH JE PRIŠLA PREPOVED PISATELJEM, DA TO PODPIŠEJO IN ČE SO SE HOTELI VRNITI DOMOV, NISO SMELI PODPISATI. AMPAK TA IDEJA GRE NAPREJ IN RAVNO LETOS JE ČISTO RESNIČNO ZMAGALA IDEJA IN KONKRETNI NAČRT, DA PA LETOS BO PRIŠLO DO JAVNEGA SREČANJA IN SICER V HAIFI, V ZAČETKU DECEMBRA, SKUPAJ Z MESTOM HAIFA.

IN TO JE ORGANIZACIJA VAŠEGA KOMITEJA?
JE DALA POBUDO, SKUPAJ S PISATELJI IZ HAIFE, ARABSKIMI IN IZRAELSKIMI IN Z MESTOM HAIFO IN Z DOBRODELNIMI ORGANIZACIJAMI. AMPAK MIROVNI KOMITE JE SOORGANIZATOR TEGA SREČANJA.
BOSTE ŠLI TUDI TJA? JA, VSEKAKOR, KER SEM BIL MED POBUDNIKI, JE TO NORMALNO. AMPAK, ŠE ENA STVAR, ZOPET SE ODPIRAMO K VPRAŠANJU MANJŠIN NA KITAJSKEM. NE GRE SAMO ZA TIBET, GRE TUDI ZA URGUJE BILI SO ŽE VEČKRAT NA BLEDU, TOKRAT SMO ZOPET PISALI KITAJSKIM PISATELJEM, KER JE ZANIMIVO, DA SE V EKSILU ALI DIASPORI, NEKAKO LAŽJE TI PISATELJI SREČAJO. HOČEMO PA DOSEČI, DA BI TISTO, KAR SE JE ZGODILO NA BLEDU PRED 40. LETI, DA SO TUDI URADNO SMELI PRITI PISATELJI IN SE NAJPREJ NA ČLOVEŠKI RAVNI SREČATI IN LITERARNI, DA BI SE TO ZGODILO TUDI S KITAJSKIMI PISATELJI, DA BI SE Z URGUJI SREČALI NA SEPTEMBRSKEM SVETOVNEM KONGRESU V TOKIJU.
PA VAŠ KOMITE JE PISAL TUDI V RUSIJO PUTINU, NEKAJ V ZVEZI Z ANO POLITKOVSKOJO IN TRETMANOM TE DAME, NE?
JA, ŠLO JE PREDVSEM ZATO, DA KADAR PRIDE DO TAKIH UMOROV, DOGODKOV ALI HUDIH REČI, PIŠEMO PAČ PREDSEDNIKOM DRŽAV. MORAMO VEDETI, DA TA PISMA, JIH PIŠEMO VSAKO LETO, ZOPET PA NISO TAKO POGOSTA, DA NE GRE ZA INFLACIJO, AMPAK KO PIŠEMO, IMAJO RES VELIKO TEŽO. IMAJO RESONANCO V MEDNARODNEM PROSTORU.
TAKO. PA SE TUDI PRAKTIČNO KAJ ZGODI?
NI, VIDITE, PRVI HIP SE ZDI, KAKOR DA NI NIKAKRŠNEGA, NOBENEGA ODGOVORA IN DA TO NIMA NOBENEGA SMISLA. AMPAK RAVNO LETOS SMO POVABILI MLADO RUSKO PISATELJICO, NAJ PRIDE ZNOVA MED NAS IN NAM JE POVEDALA, DA PO DVEH LETIH SE JE PUTIN, ZARADI TEH RAZLIČNIH PRITISKOV, ŠE ZDALEČ NE MISLIMO, DA SMO TUKAJ EDINI ALI ODLOČILNI, AMPAK ZOPET, MEDNARODNI PEN IMA UGLED, TO VEDO POVSOD PO SVETU, AMPAK KLJUB TEMU, DA NAM NI DAL ODGOVORA, ČEZ ČAS JE, TO SE JE ZGODILO PREJŠNJI TEDEN, JE SPREJEL RUSKI PEN, RUSKE ZAHTEVE PO UREDITVI, O PRAVNI ZAŠČITI PISATELJEV, PO KAZNOVANJU MORILCEV ITN. ALI JE TO SAMO NEKA STRATEGIJA ALI NE, PUSTIMO ZDAJ TO VPRAŠANJE OB STRANI, DEJSTVO JE, DA JE TUDI PREDSEDNIK RUSKE VLADE SPREJEL, DA MORA RAVNATI LEGITIMNO, UPOŠTEVATI ZAKON, DA GA NE MORE JAVNO IGNORIRATI. IN ČE ŽE SPRAŠUJETE ZA NAPREJ, BI REKEL, GOTOVO NISMO PREJELI ODGOVORA OD KITAJSKE, PREJELI PA SMO ODGOVOR OD PREDSEDNIKA KOLUMBIJE.
KAJ STE HOTELI OD NJEGA?

PROSILI SMO GA, NAJ VENDAR ON MORALNO INTERVENIRA ZA ZAPRTJE IN ZA POLICIJSKI VDOR V PISATELJSKO STANOVANJE, NA PRIMER.
IN JE ODGOVORIL, DA BO? NJEGOV KABINET JE ODGOVORIL, DA SE ZAHVALJUJE ZA PISMO IN SE BO OSEBNO ZAVZEL, DA BO RAZISKANO, ZAKAJ JE DO TEGA PRIŠLO IN KDO JE KRŠIL ZAKON.
TUKAJ SMO SEVEDA VSI NA VAŠI STRANI. TULE IMAM ZBIRKO TEH PREDAVANJ, 42. MEDNARODNO SREČANJE PISATELJEV IN TUKAJ NOT SO TRI ALI ŠTIRI VELIKA POGLAVJA.

PRVA JE NA VRSTI GLOBALIZACIJA. ALI JE TO PRILOŽNOST ZA VSE ALI NOVA KOLONIZACIJA ZA MNOGE? POTEM IMAMO LITERATURA IN GLOBALIZACIJA IN MIR MED DNEVNIMI IN NOČNIMI SANJAMI, O TEM SVA ŽE GOVORILA. ZANIMIVO PA JE, TI REFERATI SO V SLOVENŠČINI, ANGLEŠČINI, KJER IMAMO " GLOBALISATION " IN V FRANCOŠČINI, KJER JE PA IZRAZ DRUGAČEN, KJER JE PA " MONDALISASION ", SE PRAVI, NE GRE VEČ ZA GLOBUS, TO JE NAŠA ZEMLJA V OBLIKI GLOBUSA, AMPAK GRE ZA " MOND ", KAR JE PA SVET. SAJ JE VERJETNO MIŠLJENA ISTA STVAR, AMPAK JE ZANIMIVO, IZ KATEREGA ZORNEGA KOTA SE GLEDA NA TO STVAR. A JE TUKAJ ZADAJ ENA PRIKRITA RIVALITETA MED ANGLEŠČINO IN FRANCOŠČINO, KOT MEDNARODNIM JEZIKOM? FRANCOZI HOČEJO DODATI NEKAJ SVOJEGA, NE?
NE GRE SAMO ZA TO, VESTE, AMPAK RAVNO NA MEDNARODNIH KONGRESIH ZAHTEVAMO, DA NI SMO VSE V ANGLEŠČINI, DA JE TUDI V FRANCOŠČINI, DA FRANCOŠČINA NI PREVODNI JEZIK, AMPAK REFERENČNI, KER SO NEKATERE STVARI V FRANCOŠČINI VELIKO BOLJ JASNE. SEVEDA, BITKA ZA SVETOVNI PRVI JEZIK, NE SAMO, DA BI BILA IZGUBLJENA, ENOSTAVNO JE NI VEČ. TA BITKA JE DOBLJENA ZA ANGLEŠČINO. VENDAR, KO GRE ZA DOLOČENE SEGMENTE MIŠLJENJA ALI RAVNANJA, PA SE NAM ZDI KAKŠNI ROMANSKI JEZIK NUJEN. SAMO POMISLITE, DA TUDI STRASBOURŠKO IN PA LUKSEMBURŠKO EVROPSKO SODIŠČE, DELA V FRANCOŠČINI. SE PRAVI, PRAVNI POJMI SO VELIKO BOLJ JASNI IN TUDI MI, FILOZOFI, POTREBUJEMO FRANCOŠČINO ZARADI SVOJE JASNOSTI. FRANCOSKI PREGOVOR PRAVI, RESNICA JE V ODTENKIH. POTREBUJEMO ODTENKE. EDEN OD TAKŠNIH ODTENKOV JE TUDI RAZLIKA MED IZRAZOM GLOBALIZACIJA IN MONDIALIZACIJA. FRANCOZI IMAJO OBA IZRAZA. MI SMO SE ODLOČILI ZA MONDIALIZACIJO TUKAJ, KER JE ŠIRŠI, MEDTEM KO JE PA ZA FRANCOZE GLOBALIZACIJA BOLJ SLABŠALNI POJEM. GRE SAMO ZA EKONOMSKO GLOBALNO MIŠLJENJE ALI POLITIČNO UNIFORMIRANO MIŠLJENJE, INDUSTRIALIZACIJO PRAV TAKO, ALI PA UNIFORMIRANO MODNO LITERATURO PO VSEM SVETU. MEDTEM KO GRE PA ZA MONDIALIZACIJO, PA JE LAHKO TO TUDI NEKAJ ZELO POZITIVNEGA. GRE NA PRIMER TUDI ZA ČLOVEKOVE PRAVICE, ZA KATERE LAHKO REČEMO, K SREČI POSTAJAJO SVETOVNA DEDIŠČINA, NE SAMO ZAHODNE CIVILIZACIJE. NE SAMO GLOBALNA, AMPAK SVETOVNA DEDIŠČINA.

JA, SE PRAVI, VELIKO ŠIRŠE TUDI. RECIMO, KAKŠNA LITERATURA, KI JE SAMO MANJŠINSKA, ZARADI MONDIALIZACIJE LAHKO POSTANE SVETOVNO ZNANA. MI SMO BILI POSEBEJ KAR PRETRESENI, NE SAMO NAD PRVIM LITERARNIM VEČEROM, KI SMO GA IMELI NA BLEDU IN VEDNO POSVETIMO NEKI SLOVENSKI LITERATURI. TOKRAT, LETOS, SMO JO POSVETILI... A LAHKO POKAŽETE NA KAMERO, DA BOMO VIDELI?
JA. LETOS SMO JO POSVETILI REZIJSKI POEZIJI IN POVEDALI SMO, DA TA JEZIK, ALI TA DIALEKT, KI JE POSEBEJ ZVOČEN, TO SE PRAVI, MELODIČEN IN TO SO TUDI VSI PISATELJI PREPOZNALI IN NAVDUŠENO PLOSKALI, KO SO SLIŠALI MELODIKO TEGA JEZIKA, AMPAK... A MI RAZUMEMO TA JEZIK? TEŽKO, NE?
VESTE KAKO...
JE SLOVANSKI JEZIK, KI JE NEKE VRSTE CELO SLOVENSKI.
JA, IMELI SMO PRED SEBOJ TUDI SLOVENSKI PREVOD, SE PRAVI, SLOVENSKI KNJIŽNI JEZIK, KI GA JE PREVEDEL MARKO KRAVOS, TUDI V ANGLEŠČINO IN MI SLOVENCI SMO SEVEDA ZARADI PREVODA PREPOZNALI BESEDE. NO, AMPAK ŽELIM REČI, DA SO SE POTEM PISATELJI VEČKRAT OZRLI NA TO SREČANJE IN SO REKLI, NEKAJ STO LJUDI GOVORI TA JEZIK, AMPAK VI GA OHRANJATE IN MORATE GA OHRANJATI IN ON TUDI SPADA, TUDI ČE NI ŠTEVILEN, SPADA V SVETOVNO ZAKLADNICO LITERATURE. IN V TEM SMISLU, HOČEM REČI, JE LAHKO GLOBALIZACIJA PRILOŽNOST ZA VSE IN O TEM GOVORI IZRAZ MONDIALIZACIJA, SE PRAVI, TUDI ZA SLOVENSKO LITERATURO, DA PRODRE V SVET. JAZ SEM IZBRAL NEKAJ IZRAZNIH VIROV, MISLI, V BISTVU NEKAJ NEPRIJETNIH MISLI O GLOBALIZACIJI, KI SO, RECIMO, TONE PERŠAK, TO JE PODPREDSEDNIK SLOVENSKEGA PENA, PRAVI PRIBLIŽNO: GLOBALIZACIJA JE POSKUS DEMONTIRATI MODEL NACIONALNE DRŽAVE Z MANIPULACIJO ZAVESTI, VREDNOT, ETIK, TRADICIJ, KULTUR IN ČLOVEKOVIH PRAVIC, Z VSILJEVANJEM POTROŠNIŠTVA IN MNOŽIČNE KULTURE. GLOBALIZACIJA PONUJA NAVIDEZNO DEMOKRATIČNI MODEL DRUŽBE, VENDAR VSILJUJE KULTURNO INDUSTRIJO USPEŠNIC. UPADANJE POTREB NA MNOŽIČNO DOSTOPNO POVPREČJE. JE KAJ NA TEM? KAKO VI TO ČUTITE? JA, VSEKAKOR. TEŽAVA JE V TEM, DA DOLOČENE VREDNOTE, KI NISO PRAVILNO RAZPOREJENE, NEKAKO PODPIRAJO NEKAJ, KAR V SEBI SAME NE BI ŽELELE. NA PRIMER, ČLOVEKOV PRAVICE, ALI PA DEMOKRATIČNE PRAVICE. TO JE NEKAJ TEMELJNEGA ZA SODOBNO DRUŽBO IN UPAMO, DA SE BODO PAČ TE IDEJE RAZŠIRILE IN UVELJAVILE V SVETU. VENDAR PA VIDIMO, DA JE PRIŠLA NEKA CIVILIZACIJA, ALI NEKA SUBKULTURA, NE BOM REKEL KULTURA, AMPAK PODKULTURA, KI SI JE SPOSOBNA PODREDITI TE VREDNOTE IN JIH NA NOV NAČIN ZASUŽNJITI ZMANIPULIRATI, UPORABITI ZA SVOJE UVELJAVLJANJE. IN RAVNO NOVI PREDSEDNIK MEDNARODNEGA SVETOVNEGA PENA, JOHN ROLSTONE SOL, TUKAJ IMAM ENO IZMED NJEGOVIH... KANADČAN JE TA GOSPOD, NE?

KANADČAN, TUKAJ IMAM ENO IZMED NJEGOVIH ZADNJIH KNJIG, KJER GOVORI O NEZAVEDNI CIVILIZACIJI IN NJEGOVA TEZA JE TA, DA V TRI TISOČ- LETNI ZGODOVINI, KAR JO BELEŽI NAŠA CIVILIZACIJA, ŠE NIKOLI NISMO GRADILI USPEHA IN GRADILI SVOJE SREČE ZGOLJ NA EKONOMSKEM USPEHU. IN KER SE TO ŠE NIKOLI V ZGODOVINI NI ZGODILO, SMO PAČ MISLILI, DA SMO PRVI, AMPAK KAŽE, DA SE TUDI NAM TO NE BO ZGODILO IN TA CIVILIZACIJA SE SESUVA.
ZLATI TA MISEL PRIDE VEČKRAT NA POVRŠJE, NI MOGOČE RAZLAGATI SVETA SAMO PO VZORCU EKONOMIJE. TISTI, KI RAZUME EKONOMSKE ZAKONITOSTI, BAJE VE VSE O TEM, KAKO TA SVET TEČE. TO NI RES, PRAVIJO SAMO, TUDI EKONOMISTI PRAVIJO TO.
AMPAK TRAGIČNO JE, VIDIMO, VSA SVETOVNA POLITIKA IN TUKAJ MI NISMO IZVZETI, NEKAKO DELUJE V GLAVNEM V PERMISAH EKONOMIJE. IN TO JE TRAGIČNO. RECIMO, ČISTO TAKO, ČE VPRAŠAMO, ŽIVIM V FRANCIJI PAR MESECEV NA LETO, POZNAM SLOVENCE IN SE SPRAŠUJEM, NA PRIMER, KOLIKO, RECIMO, V PRORAČUNU ALI KOLIKO SREDSTEV, NA PRIMER, JE NAŠA DRŽAVA PRIPRAVLJENA DATI NAŠIM VELEPOSLANIŠTVOM ZA UVELJAVLJANJE SLOVENSKE KULTURE NA SVETU? ALI SMO SE ODLOČILI, DA BOMO PREPOZNAVNI V SVOJI KULTURI ALI NE. SEVEDA, ZA TO JE POTREBNA DOLOČENA ŽRTEV, AMPAK ČE ŽELIMO IMETI DOLOČEN PROFIL, ALI BITI ZNANI V SVETU ALI BITI PREPOZNAVNI, SE MI ZDI, DA JE TO NUJNA POT. IN TEGA NI, NE?
VSAJ NE DOVOLJ.
FRANCOZI PA TO ZNAJO MNOGO BOLJE? JA, VESTE, FRANCOZI PA IMAJO DOLGOLETNO DIPLOMACIJO, STOLETNO IN VELJA CLEMONSOJEVA TEZA, DA PRVA FRANCOSKA DIPLOMACIJA JE FRANCOSKA KULTURA. TO JE NJIHOVA TEZA.
MI SLOVENCI SPADAMO MED FRANKOFONE PO NEKEM ŠTETJU. SMO OPAZOVALCI, JA, V FRANKOFONIJI.
A OPAZOVALCI SMO?

SMO, JA. SAJ TO VSEKAKOR DOBRODOŠLO. SLOVENCI, ZELO POMEMBNO JE, DA SMO V VSEH MEDNARODNIH ZDRUŽENJIH ALI PA ORGANIZACIJAH, VSAJ V TISTI STOPNJI, KI SMO ZMOŽNI. AMPAK DEJSTVO JE, DA JOHN ROLES SOL NAS JE NEKAKO PREBUDIL, KER ON GOVORI O PIJANOSTI, O PIJANOSTI EKONOMIJE IN PIJANOSTI TEHNIKE. VESTE, TO JE ZDAJ IN TUDI O PIJANOSTI ZNANOSTI IN TU JE ZDAJ, PRIDEMO DO PARADOKSA, DA REČE, DA TISTI PESNIK, KI SANJA, DA TAKO REČEM, TISTI JE TREZEN. IN OBRATNO, DA ZNANSTVENIK, KI RAZMIŠLJA, ALI EKONOMIST, ALI TUDI TEHNIK...
IN KI NE SANJA.
JE PIJAN, KER JE NEZAVESTNO POD VPLIVOM IDEOLOGIJE NAPREDKA, EKONOMSKEGA NAPREDKA IN TEHNIČNEGA NAPREDKA. IN TA TEHNIČNI NAPREDEK IN EKONOMSKI NAPREDEK JE TAKO NAVZOČ V NJEGOVI ZAVESTI, DA ENOSTAVNO O NEKATERIH RAZSEŽNOSTIH ŽIVLJENJA, TUDI O OKOLJU, NA PRIMER, KAR JE OČITNO, ENOSTAVNO NE RAZMIŠLJA, ALI NE DOVOLJ. TUKAJ IMAM PRAV EN CITAT IZ TEGA, KAR JE REKEL GOSPOD SOL, PREDSEDNIK MEDNARODNEGA PENA. JEZIKA GLOBALIZACIJE, KI JE IDEOLOŠKI, NE MOREMO OSAMITI DRUGAČE, KOT DA GA UMORIMO IN IZUMIMO NOVEGA, ZA NOVE VREDNOTE. ZAMISEL, DA JE CIVILIZACIJO MOGOČE RAZUMETI S POZNAVANJEM EKONOMIJE, ŠE NIKOLI NI BILA USPEŠNA. TREBA JE SPREMENITI INTELEKTUALNO STRUKTURO DRUŽBE, SAJ PROBLEM GLOBALIZACIJE NI STVAR EKONOMIJE, AMPAK ETIKE. SE PRAV OBČUTEK, KAJ JE PRAV IN KAJ NI PRAV. TO JE TREBA SPET OBUDITI.
NAMREČ, ON JE TU GOVORIL SVOJIM KOLEGOM, PISATELJEM. IN ZDAJ GRE ZATO, KAKO BO PISATELJ PISAL. KO JE GOVORIL, DA JE TREBA NEKAJ UBITI, NI MISLIL NA UMOR, AMPAK JE HOTEL ENOSTAVNO, POTEM JE POJASNIL V DEBATI, NAMREČ, DA DOLOČEN JEZIK PIJANOSTI, ZANESENOSTI, NAPREDKA, ENOSTAVNO V PISATELJU ODMRE IN SE PREBUDI IN PRAVI, DA PRIHODNOST ALI SPREMEMBA DRUŽBE, JE MOŽNA SAMO V NOVEM JEZIKU. TO NE POMENI, DA BI IZNAŠLI ESPERANTO ALI KAJ DRUGEGA, AMPAK DA ENOSTAVNO ZAČNEMO DRUGAČE GOVORITI.
TO JE JEZIK ETIKE.

ETIKE IN ČE JE TO TEMELJNI JEZIK, POTEM SO TUDI TEMELJNI MEDČLOVEŠKI ODNOSI DRUGAČNI IN IZ TEMELJA SE POTEM TUDI DRUŽBA SPREMENI. JAZ IMAM ŠE EN CITAT FRANCETA BUČARJA. PRAVI, GLOBALIZACIJA JE TEHNOLOŠKI POJAV, KI JE V ODNOSU DO ČLOVEKA NAČELOMA NEVTRALEN. ŠELE V ROKAH ČLOVEKA POSTANE DOBRO ALI ZLO, VENDAR NOBENO NE IZHAJA IZ GLOBALIZACIJE, V KATERO SE SESEDA SEDANJA SVETOVNA UREDITEV, AMPAK IZ NAPAČNIH PREDPOSTAVK IDEOLOGIJE, NA KATERI JE TA UREDITEV UTEMELJENA. TO JE SLOVENSKI GLAS K TEMU. PROFESOR BUČAR JE GOTOVO ZELO ZNAN ANALITIK. MORAMO DODATI K TEMU, DA JE NJEGOV PROSTI NASTOP DOSEGEL VELIKI APLAVZ, VELIKO NAVDUŠENJE, SO GA POTEM DRUGI TUDI NAVAJALI, PROFESOR BUČARJA. GRE PA ENOSTAVNO ZA TO, DA SE TUDI PISATELJI ALI RAZUMNIKI, NE PREDSTAVIMO KOT TISTI, KI SMO RETROGRADNI, SE PRAVI, KI BI...
PROTI NAPREDKU, NE?
PRAVZAPRAV PROTI TEHNIKI, PROTI NAŠI CIVILIZACIJI, BOMO REKLI, KOMUNIKACIJI IN TAKO NAPREJ. NE GRE ZA TO, SAMO GRE ZA VPRAŠANJE, KAJ JE TEMELJNO, ALI PA, ČE HOČETE, KAJ JE TISTO PRVO. GRE SAMO ZA TO, DA TA NAPREDEK TEHNIKE IN EKONOMIJE SPRAVIMO IZ OLTARJA DOL, DA TO NI VEČ TISTO ZLATO TELE, OB KATEREM BI ZANESENO PLESALI, SE OPIJANJALI, AMPAK ENOSTAVNO ZAČNEMO RAZMIŠLJATI, DA IZNAJDEMO GOVORICO, V KATERI BO PA TEMELJNI ETIČNI ODNOS, SPOŠTOVANJE DRUG DRUGEGA, PRVI.

MOGOČE ŠE NEKAJ BESED O ČASTNEM GOSTU TEGA SREČANJA. TO JE VERJETNO NAJBOLJ ZNANI ALBANSKI PISATELJ ISMAIL KADARE, BIL JE VAŠ ČASTNI GOST IN S TEM STE MU PRIREDILI TUDI NEKO PREDSTAVITEV BRANJA NJEGOVIH DEL. TO JE ŽE OBIČAJ NA ZASEDANJIH PEN KLUBA, NE?
JA, ŽE NEKAJ LET IMAMO VSAKO LETO PRIVILIGIRANEGA GOSTA, SE PRAVI, DA POČASTIMO PREVOD KAKŠNE TUJE KNJIGE, ŽIVEGA AVTORJA IN DA TA AVTOR PREDSTAVI SVOJO KNJIGO ALI NA LJUBLJANSKEM GRADU ALI V KAKŠNEM DRUGEM IZJEMNEM PROSTORU. LETOS SMO POVABILI ISMAILA KADAREJA. ŽAL NJEGOV PREVOD ŠE NI BIL ZUNAJ, VENDAR GRE ZA ROMAM PALAČA SANJ. BRALI SMO ŽE PREVOD, KI JE NAREJEN, V ALBANŠČINI IN V SLOVENŠČINI. NAJ POVEM, DA GRE PRVIČ ZA PREVOD NEPOSREDNO IZ NJEGOVEGA MATERINEGA, ALBANSKEGA JEZIKA V SLOVENŠČINO IN DA GRE TU ZA AVTORJA, NA SAMO, KI JE ZNAN, AMPAK KI JE UGLEDEN, SAJ JE BIL KAR NEKAJKRAT ŽE NOMINIRAN ZA NOBELOVO NAGRADO. MNOGI GA PRIMERJAJO S PAMUKOM IN PRAVIJO, DA JE ŠE VELIKO GLOBLJE. GRE PA ZA AVTORJA, KI ZELO RAD SEGA V ZGODOVINO, V ČAS TURŠKE ZASEDBE IN V ZGODOVINI SE POČUTI SVOBODNEGA, USTVARJALNEGA IN LAHKO POVE. GRE TUDI ZA AVTORJA, KI IMA ZANIMIVO ZGODBO, SAJ JE BIL NEKAJ ČASA ALIBI ALBANSKIH OBLASTI, POGLEJTE, IMAMO PISATELJA, KI ŽIVI NA SVOBODI. AMPAK ENKRAT MU JE BILO DOVOLJ, DA BI IGRAL TA ALIBI IN JE OBJAVIL PO DOLOČENI ČUDNI POTI, NAJPREJ V POLJEDELSKIH NOVICAH, ODLOMEK?.. DOMA, V TIRANI?
DOMA, V TIRANI IN POTEM, KO JE DOBIL ODOBRENJE, JE ROMAN IZŠEL IN V 14. DNEH SO GA PREPOVEDALI, AMPAK ROMAN JE BIL ŽE ZUNAJ. KAJ JE BILO TAKO ŠOKANTNEGA? GOVORI O TEM, KAKO JE IMEL SULTAN POSEBNI URAD, KJER SO MORALI LJUDJE PRIPOVEDOVATI SVOJE SANJE IN NEKATERI SO ZARADI SVOJIH SANJ ŠLI POTEM V ZAPOR, TISTE SANJE, ZA KATERE JE MISLIL, DA SO PAČ NEVARNE. AMPAK TA JUNAK, KI JE USLUŽBENEC, KI MORA RAZBRATI SANJE, SE PA NEVERJETNO OB TEM ZAVE TUDI SVOJIH LASTNIH KORENIN IN SE ZAVE TUDI SEBE. IN TO JE, LAHKO BI REKLI, VEČPLASTNI ROMAN, KAKO JE TOTALITARNI REŽIM POGOSTO NEBOGLJEN, KER SE MU POGOSTO LJUDJE IZNEVERIJO. IN KADAREJU JE BILO POTEM TUDI LETA ' 90 DOVOLJ, DA SE NJEGOV REŽIM, KLJUB TEMU, DA JE BERLINSKI ZID PADEL, NOČE DEMOKRATIZIRATI IN JE VIDEL, DA NIMA NOBENEGA RAZLOGA VEČ, DA BI BIL SOLIDAREN S SVOJIMI LJUDMI. NJEGOVI LJUDJE MORAJO SEDAJ SPREJETI DEMOKRACIJO IN JE PROTESTNO ZAPROSIL ZA POLITIČNI AZIL V FRANCIJI.

IN ZDAJ ŽIVI V FRANCIJI? ZDAJ ŽIVI V FRANCIJI, AMPAK PRIHAJA PA V TIRANO VSEKAKOR. TOREJ, TO JE POZABLJENO, ODPUŠČENO?
NE, NI POZABLJENO, AMPAK STALNO SE NOČE ODPOVEDATI FRANCOSKEMU DRŽAVLJANSTVU, DA JE FRANCOZ KOT OPOMIN, DA MORA ALBANIJA NAPRAVITI DEMOKRATIČNE KORAKE SAMA IN DA JE OD TEGA NIHČE NE MORE VEČ ODVEZATI. JE FRANCIJA ŠE VEDNO DEŽELA AZILA, KOT JE BILA V ZGODOVINI? VSEKAKOR. PARIZ SE S TEM PONAŠA PA TUDI DRUGA MESTA, BORDEAUX, LYON, TOULOUSE, DA GOSTI PISATELJE, SO MESTA AZILA, KER JIM NUDIJO MOŽNOST, DA USTVARJAJO. GRE NAMREČ ZA TISTO ŽUBORENJE DUHA, KI BI GA FRANCIJA ŠE VEDNO RADA ZAJELA, ALI PA VSAJ POZDRAVILA. A JE VELIKO SLOVENCEV V TOULOUSU? V PARIZU JIH JE NEKAJ, TO ŽE VEMO. TOULOUSE JE SICER TAKOJ ZA PARIZOM PRVO UNIVERZITETNO MESTO, 130 TISOČ ŠTUDENTOV.
130 TISOČ NA VEČ FAKULTETAH?
PET UNIVERZ, DVE TEHNIČNI, TRI POTEM HUMANISTIČNE, AMPAK TO, KAR JE ZANIMIVO JE, DA PAČ SLOVENCEV NI.
VI STE EDINI?
NE. NAŠEL SEM KOLEGICO, FILOZOFINJO, KI POUČUJE NA AKADEMIJI LEPIH UMETNOSTI IN TAM BIVA TUDI SLIKAR DIMITRIJ ORLAK, KI JE OPREMIL TUDI ENO IZMED METROJSKIH POSTAJ. NE GRE ZA ŠTEVILO, AMPAK POMEMBNO JE TO, DA ŽE OBSTAJA IZMENJAVA ŠTUDENTOV, SLOVENSKI, LJUBLJANSKI PRIHAJAJO V TOULOUSE IN OBRATNO. LETOS SO TUDI TOULOUŠKI ŠTUDENTJE PRIŠLI V LJUBLJANO.
NAZADNJE, KER SE BLIŽAVA KONCU, AMPAK NE NAZADNJE PO VREDNOSTI, BI POVEDAL ŠE NEKO VAŠO MISEL O VLOGI FILOZOFIJE. ČEMU SLUŽI FILOZOFIJA, SO VPRAŠALI PLATONA. NIČEMUR, PRAV ZATO JE TAKO VELIČASTNA. TO JE NJEGOVA MISEL. A SE VI PRIDRUŽUJETE TEMU, O NEKORISTNOSTI FILOZOFIJE? ALI PA TEGA SPLOH NI HOTEL REČI S TEM? NIČEMUR NE SLUŽI, VELIČASTNA PA JE PRAV ZATO, KER NI UPORABNA. MISLIM, DA V PRAVI SMERI TIPATE IN SLUTITE POMEN. SEVEDA JE POMEN TEGA STAVKA VEČPLASTEN, JE GLOBOK, AMPAK KOT STE SAMI ZAČUTILI, GRE ZA TO, DA FILOZOFIJA, UMETNOST, POŠTENJE, EKONOMSKO, POLITIČNO, NI VEDNO UPORABNO IN VČASIH JE TAKO, KO NEKDO SPRAŠUJE, ČEMU SLUŽI MIR, ČEMU SLUŽI ZADOVOLJSTVO, VENDAR GRE ZA TO, PLATON NAS OPOZARJA IN ZA NJIM VSA UMETNOST IN LITERATURA, DA OBSTAJAJO ŠE DRUGE DIMENZIJE ČLOVEKA, KI NISO IZMERLJIVE, KI JIH NI MOGOČE PRODATI, PA VENDAR NUDIJO NAJGLOBLJE ZADOVOLJSTVO, NAJGLOBLJA SPOZNANJA IN PA TUDI NAJBOLJ POGUMNE, SMELE KORAKE V GLOBINO. IN V TEM DUHU, SE MI ZDI, DA LITERATURA USTVARJA NOV TIP ČLOVEKA, ČLOVEKA, KI BO SPOSOBEN PODARITI BESEDO TUDI ZASTONJ IN TUDI KAJ ZASTONJ PREJETI Z RADOSTJO.

TO PLATONOVO MISEL SEM POBRAL IZ TE KNJIŽICE, KI IMA NASLOV VIŠJE IN BOLJ INTIMNO, JE PA TO PREVOD IZ SLOVENSKEGA TEKSTA, KI PA IMA NASLOV ODDALJENA BLIŽINA IN TO JE BILA NAGRAJENA KNJIGA ESEJEV LETA 2000. TAKO, JA.
IN ZDAJ JE IZŠLA, LETOS, MISLIM, ALI LANI V FRANCOŠČINI.
LETOS JE IZŠLA V FRANCIJI. GRE PA ZA TO, DA SO TO POL LITERARNI, POL FILOZOFSKI ESEJI. KRITIKA JO JE POZDRAVILA V TEM SMISLU, DA JE TO LITERARNA KNJIGA, KI OMOGOČA LJUDEM, KI IMAJO PREDSODKE DO FILOZOFIJE, DA SPOZNAJO NEKAJ FILOZOFSKEGA. DA SPOZNAJO SVOJO ZMOTO.
NITI NE ZMOTO, AMPAK DA SPOZNAJO AVANTURO DUHA, KI JIH PAČ LAHKO POPELJE ŠE KAM IN DA JIH POPELJE V TISTE DEŽELE DUHA, ZA KATERE SO MISLILI, DA NE BODO NIKOLI STOPILI.
PROFESOR KOVAČ, NAJLEPŠA HVALA ZA TA POGOVOR. SPOŠTOVANI GLEDALCI, VAM PA, ČE BO PRIŠLA KNJIŽICA, NE RAVNO TA, NA ZUNAJ DRUGAČNA, ODDALJENA BLIŽINA, TO JE DELO NAŠEGA GOSTA, PRIPOROČAMO V BRANJE. ŽELIMO VAM PRIJETEN VEČER IN ČE BOSTE KDAJ DEL ALI ČE BOSTE KDAJ SODELOVALI V KAKŠNI FILOZOFSKI RAZPRAVI, SPOMNITE SE PLATONA, KAR JE POVEDAL. HVALA VAM IN LAHKO NOČ.
HVALA.

Prejšnja: Bogdan Žorž

Naslednja: Dr. Marko Snoj

oglasno sporočilo

Moj RTV

Večerni gost: Dr. Edvard Kovač