Odprti kop - Večerni gost: Dr. Janez Grad

Besedilo, Slike

Premiera: nedelja, 09. december 2007, Vse oddaje

gost profesor dr. Janez Grad, magister matematične fizike in doktor matematičnih znanosti. Redni profesor za informatiko na fakulteti za upravo v Ljubljani. Lep pozdrav prof. Grad. Dober večer.
Vendar nocoj ne bova govorila o visoki matematiki, ampak o drugi veliki ljubezni vašega življenja, to je ljubezen do ljubke krilate živalce, ki se ji po latinsko reče bombus, po nemško hummel po angleško bumblebee, po srbsko bumbar in po slovensko čmrlj. Kako združujete vi ti dve ljubezni, glede na to, da je prva vaša velika ljubezen matematika, kar verjetno je.
No, tako bi to razložil. Torej, vsak človek verjetno v sebi goji več vrst ljubezni, več ljubezni, prav gotovo je ena od prvih njegova profesionalna zaposlitev, izobrazba kot je pri meni matematika, potem pa imamo verjetno vsi še kakšne skrite ljubezni, kot so ljubezen do soljudi, nekateri so ribiči, drugi so potem lovci, skratka večina smo ljubitelji narave. Znotraj te se nekateri usmerjajo v čebele, kot sem tudi jaz zaljubljen v čebele. No, znotraj čebel pa še posebej v čmrlje. Kako to povezujemo, rekel bi, da že s tem, ko pomislim, da je matematika, ki smo jo študirali takrat v Ljubljani bila na t. i. Fakulteti za naravoslovje, torej že ime fakultete pove, da je to veda, ki je tudi usmerjena v naravo.
Spadajo zraven tudi živali, kajne.
To vse je povezano, tako da ni čudno, da veliko mojih prijateljev matematikov je močno povezanih na naravo, eni gojijo recimo sadje, drugi zbirajo lesove kot profesor Suhadolc itn.

Je to neka nujna korekcija v matematiki, ki je neka abstraktna znanost in nima s stvarno naravo kaj dosti skupnega.
Rekel bi, da matematika, ima res abstraktno naravo, je eksaktna veda iz tega vidika ampak je zelo usmerjena v, bi rekel, vsakdanjo prakso, v življenje, tako da matematiko se uporablja potem povsod v poslovnem življenju in drugih področjih, tako da tudi matematiki smo usmerjeni v vsakdanja dogajanja.

Ker ste vi ljubitelj čmrljev, ali bi bilo prav, da bi se vam in vam podobnim rekli, da ste bombofili? Čmrljeljubci.

Nič ne bi zameril temu, če bi me tako poimenovali ali gledali s tega vidika, ker jaz sem dejansko velik ljubitelj čmrljev. Tudi gojitelj. Pozneje bom mogoče povedal, kako to izgleda. To je gotovo ena od dejavnosti kateri posvečam veliko prostega časa.
Ali obstaja tudi kakšna čmrljistika, čmrljarstvo?

Po vzorcu na čebelarstvo.
Ja, prav gotovo. Bi rekel, gojenje čmrljev, pa znanost o čmrljih je razvita po celem svetu. Predvsem

te razvite države sveta kot so Nemčija, Anglija, ZDA, Češka, Slovaška, tukaj je prava znanost. Poučuje se na univerzah,

raziskave delajo študentje.
Prav o čmrljih je posebna linija?

Prav o čmrljih, tako. Na dodiplomskem, podiplomskem študiju. Mi smo imeli, na žalost je umrl v nesreči naš profesor, ki je delal v Upsali, iz Bele Krajine doma in on je imel poleg tega, da je raziskoval to nordijsko črno čebelo, je raziskoval tudi čmrlje in je imel seveda podiplomske študente iz Japonske in drugih krajev in dežel, ki so raziskovali prav čmrlje.
Ker čmrlj spada med divje čebele.
Jaz čmrlja smatram kot divjo živalco, po domače, prepuščen je vsem zakonitostim divje narave.
Ker čebela je domača žival. Čebela je prišla tako daleč, da v naravi ne bi mogla preživeti. Ne samo, da ni primernih življenjskih pogojev zanjo, to bi bila potrebna razna dupla, stara drevesa, kar danes težko najdeš, ampak je čebela od določenih let naprej, zelo podvržena in napadena s strani posebne bolezni varoje, to je zajedavska uš ali pa klop, ki se je k nam prinesla iz Azije in naše čebele, te evropske še ne poznajo, nimajo obrambe pred tem zajedavcem, tako da, v kolikor čebelarji sami ne uničujejo tega zajedavca v panju, potem čebele enostavno umrejo.

Je to stvarna nevarnost, da bodo čebele izginile iz naših krajev? To je ena od nevarnosti in dejansko se zgodi in se dogaja, da pozimi, ko ta sploh še bolj napada čebele, da tudi po pol čebelnjaka čebelarjem umre čez zimo ali celo cel čebelnjak.

Skratka, v kolikor ne bi dejansko pristopili k temu, da bi rekel, uničujejo večkrat na leto tega napadalca, bi se pri nas čebele zelo razredčile.
Kdo nam bo delal med? Čmrlji.- Čmrlji se obravnavajo kot neki alternativni opraševalci čebel. So najožji sorodniki čebel, upravljajo?
Malo so večji.
Malo so večji, so pa tudi manjši čmrlji. Kar se velikosti tiče, se zelo razlikujejo med seboj. Medtem ko so čebelice vse iste velikosti, so pa čmrlji lahko zelo majhni, pa tudi veliki.
In nabirajo med.

To tudi ne ve vsak.
Torej čmrlji, kot najožji sorodniki čebel, v naravi opravljajo isto funkcijo kot čebele in se prehranjujejo na isti način. Čmrlji potrebujejo za svojo prehrano med, nektar in cvetni prah.
In ravno tako sam to izdeluje, tudi čebele žvečijo tisto reč za med.
Tudi žvečijo, prepojijo cvetni prah z medičino s tem medom, da nastane hrana predvsem za ličinke, ki medtem ko odrasel čmrlj kot odrasla čebela se v glavnem prehranjuje z medom. Matica spomladi pa tudi seveda s cvetnim prahom.
To je zanimiva zgodba, ker je le precej drugačno od čebelje družine in njene matice. Pri čmrljih je to drugače.- Četudi so sorodniki in opravljajo isto funkcijo, mogoče bi to poudarili, zaradi te funkcije so pomembni. Torej, čmrlji so zelo lepi, ker so različnih barvnih vzorcev in nimajo dlačic, tako da so, mirne duše lahko rečemo, so lepši kot čebele, so prijetne sodčkaste oblike, zaradi česar so prav simpatični.
Lepo brenčijo.
Lepo brenčijo, so simpatični in zato neke vrste velik okras narave. Živijo od nižin pa do 5000 metrov nadmorske višine, tako da jih srečujemo tudi, če gremo v naravo v naše planine, jih srečujemo in ker so tako lepi, nam dejansko poživljajo naše dogajanje in dojemanje naše narave.
Ali čmrlji pičijo, to je vprašanje?
Torej čmrlji spadajo tako v družino čebel in znotraj teh čebel je poseben rod, ki se imenuje bombus, kamor sodijo čmrlji, tako kot čebele in vse kot vse divje čebele imajo čmrlji tudi želo in pičijo.

Podobno kot čebele. Mogoče, da je pik nekoliko manj boleč, ampak ne dosti.
Ampak ne poginejo zaradi pika kot čebele. Ne poginejo. Čebelica ima to nesrečno lastnost, da ima njihovo želo na koncu kot neke vrste trnek in ko ga zapiči pod kožo, se ta trnek zatakne in ko hoče izvleči želo, se ji vse drobovje potrga. Medtem, ko čmrlj tega nima.
Lahko večkrat piči.
In te lahko tudi večkrat piči. Podobno tudi osa ali sršen, vse te druge žuželke te lahko pičijo večkrat. Seveda bi pa povedal, da ne bo strahu pred njim, da od teh žuželk, ki sem jih naštel, čebele, ose, sršeni in čmrlji, da je to najbolj miroljubna žuželka, nikoli te ne bo pičila v letu. Rada te ogleduje, če boš sedel na travniku, bo čmrlj priletel, si te bo ogledal, dobro si te bo ogledal in odbrenčal. Ni pa nobene nevarnosti, kakšne jeze, razloga, da se zaleti vase in te piči. Te nevarnosti nikoli ni bilo.

Torej on ne brani svojega gnezda, kot to delajo čebele, da pičijo.
Ja, on brani svoje gnezdo, čmrlj dela to, ko najdete gnezdo v naravi.
To je v travi?
V travi, recimo, da je to kupček mahu, v mahu so čmrlji, v posušeni travi, tako da če to vi odgrnete, da pridete do satja v tem kupčku notri, takrat se postavijo v obrambo in sicer kar nakaže kdaj te bo pičil. On se vrže na hrbet, brenči z zelo visokim tonom in če se ga dotakneš, takrat te pa piči.
Na hrbet se vrže? To je napadalna lega.
To je napadalna lega dokaz skrajne razburjenosti, to je obrambni položaj. To je govorica telesa.
Jo je traba znati brati.
Tako. Tukaj bi povedal, da branijo gnezdo in delajo samo delavke. Torej čmrlji imajo podobno organizacijo v družini kot čebele. Se pravi, je matica, kot tista, ki je ustvarila gnezdo, so delavke, ki prinašajo med in cvetni prah in potem so samčki.

Tako, da te tri vrste osebkov kot pri čebelah, so notri.
Se jim reče tudi troti, kot pri čebelah?
Torej to ni bi rekel, dorečeno, jaz tem troti nikoli nočem reči, ker se mi zdi tako malo, bi rekel, neprijetna beseda, ker mi trot besedo uporabljamo tudi za pojav neke omejenosti, če tako rečem, zato se jaz izogibam in vedno rajši rečem samčki, kar dejansko so, ali eventueleno trotki. Tako da zveni bolj ljubkovalno. Je pa ta trotek pri čmrljih dejansko, ga je narava obdarila z večjo možnostjo preživetja kot pri čebelah, ker ne vem, če to vsi vemo, da trot pri čebelah se ne zna sam niti hraniti, ne gre na pašo, ne leti na cvetove, ne nabira med, to dela samo v panju. Če mu čebele panj zaprejo, ko ga enkrat več ne rabijo, trot v bistvu od lakote pogine. Medtem ko pri čmljih so troti sposobni odleteti v naravo, tam živeti 6- 8 tednov in se sami prehranjujejo, podobno kot delavke.
In po osmih tednih?
No, v tem času ostari, svojo funkcijo naj bi opravil, funkcijo samčka ali trotka je opraševanje mladih matic in ko

po določenem času je nekako po naravni poti za pričakovati, da tudi mladih matic, ki bi se želele oprašiti od teh samčkov ni več in sem jim življenje izteče in po 6- 8 tedni umrejo od starosti, če jih že prej ni kakšna roparica ujela.
Glejte, 8 tednov je normalna življenjska doba za čmrlje.
Ne, to pa zavisi dejansko kot pri čebelah od dela. Torej delavka poleti, ko ima veliko letov na pašo, veliko leta od jutra do večera, se veliko iztroši. Recimo, da ima življenjsko dobo od 6- 8 tednov. Če pa jo hraniš, da ji ni treba letati na pašo, živi pa tudi po nekaj mesecev.
A to je samo matica, ki je hranjena? Ali se tudi med seboj cartljajo, si nosijo hrano na dom.
Recimo, jaz jih cartljam, ko jih gojim in pride potem določeno obdobje sredi poletja, ko kmetje.... Zdaj je težava v tem, da kmetje zaradi strojne obdelave vso travo pokosijo naenkrat, s tem so travniki kar naenkrat brez vsega cvetja. Včasih so kosili po 3 tedne, kos za kosom in vedno so in čebele in čmrlji lahko nabirali cvetlični med praktično skozi celo poletje, sedaj pa je v treh do petih dneh, vsi travniki so praktično brez cvetja in ne bi verjel, da sredi poletja stradajo, nastopi lakota pri čmrljih in to povzroči velik zastoj pri razvoju in jaz jih pocrkljam s tem, da jim dam takšno sladkorno raztopino, posledica tega je, da se družina zelo okrepi in dlje časa živijo.
Čmrlj je divja žival, ste rekli.

Ampak to so pa vaši domači, ki jim vi dajete hrano. Ali jim dajete na splošno, kdor pride, pa vzame.
Torej, jaz pravim, da so čmrlji divje živali predvsem načeloma, razen nas nekaj teh ljubiteljev, zanje nihče ne skrbi. Oni so prepuščeni naravi.
In tudi ne potrebujejo.
Dežju, mrazu in sovražniku in nihče ne skrbi zanje. Četudi so v stiski, pač se jim lahko zgodi vse, kar je možno hudega. Praktično nihče zanj ne skrbi, kot ne za druge živali. Če pride močnejša, jo praktično uniči in tako naprej.
Vi ste omenili sovražnike, neke vešče so najhujši sovražniki.- Človek bi se čudil, da glede na množico sovražnikov čmrlji sploh še živijo, da so preživeli vsa ta stoletja, mogoče bi tukaj omenil, da je najstarejši fosil od čmrljev star 20 mio let, da so ga našli v ZDA v Washingtonu na SZ države blizu mesta Seattle, to je prva žuželka, ki je res čisto podobna današnjim čmrljem. Vse to obdobje so uspešno preživeli, če tako rečem, sovražnikov imajo pa ogromno. Prav gotovo je vreme en njihovih hudih sovražnikov, potem so pa ptiči, srakoperji, šoje, to so vrane, to so ptiči, ki zelo radi lovijo čmrlje kar v zraku, ptiči predvsem v zraku. Potem so pa druge živali kot so lisice, jazbec, jež.
Lisica bi jedla čmrlja?

Lisica je velik ljubitelj čmrljev. In sicer v zemlji, ko so jih enostavno izkoplje in poje vse do zadnjega, satje in še večino čmrljev, ki branijo satje, in ponoči, ko se držijo, večino to vse poje in se lepo odpravi. Ni čudno, če ležijo na hrbtu.
Na žalost to nič ne pomaga, lisica, jazbec, jež vse to pojejo.
Jaz sem bral, da ste vi že kot otrok občudovali in se igrali s čmrlji tam, kjer ste bili doma v Petelinjah.
Torej doma sem v Petelinjah, to je vas, v občini Dol pri Ljubljani, V od Ljubljane, na pol poti do Litije.

S kmetov sem doma, sem bil kmečki otrok in v mojih otroških letih so bili kmetje mnogo bližje živi naravi kot sedaj. Takrat se je vse delalo na roko, kosili so s kosami, zato so opazili veliko več, kaj se dogaja na travnikih kot sedaj ko sedijo na traktorjih.

Jaz mu pravim kar šofer traktorja pravzaprav. Sploh ne vidi več, kaj je pustil na travniku za seboj, kaj je uničil, niti ga ne zanima, nima časa. Takrat smo zato otroci bili mongo bližje tej živi naravi in smo tudi čmrlje hitro našli in zanimivi so bili, da prinašajo med, sicer zelo malo, to so nam starši povedali, potem smo jih res kradli, če tako rečem, imeli smo prave slamice s pšenično slamo ali od ječmena bilke in smo s tisto slamico pili med iz njihovih celic.
In vas niso napadli?
Brenčali so okrog nas. Je vas že kdaj pičil čmrlj?
Mene zelo velikokrat piči, vsako leto imam nekaj pikov, to zato, ker stikam po gnezdu v panju, že imam kakšno delo in včasih pozabim na to, da je v mahu lahko kak čmrlj, ki brani gnezdo, pa se ga dotaknem. Ležeč na hrbtu.
Ležeč na hrbtu nekje skrit, se ga dotaknem in običajno sem pičen na konico prstov in imam nekaj dni takšno, kot da ti kri vzamejo z injekcijo, se kri tam pojavi na mestu pika in boli.
Koliko medu pa nabere čmrlj, če to primerjamo s čebelo recimo?
Tukaj je zanimivo, ljudje pravijo, ne vem zakaj, ampak ker sem verjetno rekel, da je sodčkaste oblike. Fiziki so izračunali, da zaradi te oblike ne bi smel leteti po fizikalnih zakonih, ampak čmrlj odlično leti, ljudje so mu ravno zaradi te oblike pripeli, da je lenuh, da je len, v bistvu je pa čmrlj izredno priden in se odlikuje po tem, da je veliko hitrejši kot čebela.

Obleti tudi 3- 5 x več cvetov kot čebela in pri tem nabere tudi do 10x več medu kot čebela. Če bi mi imeli tako močno družino čmrljev, glede števila delavk, kot je delavk v panju do 50. 000, potem bi čmrlji prinašali veliko več medu kot pa čebele.
Kaj pa okus, je normalen?
Je normalen, odličen, res pa je, da so to enoletne živali, spomladi se vse prične, jeseni vse konča, zime ne preživijo v gnezdu, gnezdo odmre.
Tudi vaši?
Tudi, če imaš v zabojčkih, panjičih, vse to odmre. Tisto, kar preživi so mlade matice, ki naslednje leto ustvarijo družino.
Samo te preživijo?
Samo te, pustijo družino, zapustijo družino, gnezdo, četudi so v lepo urejenem panju, na toplem, odletijo po določenem času, ko začutijo to potrebo in odletijo nekam v gozd, se tam skrijejo pod listje, zarijejo v zemljo, skopljejo luknjico, notri skrijejo in čakajo pomlad. Veliko jih pozimi umre zaradi dežja, zaradi drugih nevšečnosti. Torej, umrljivost je do 90- odstotkov, čeprav se skuša vsaka matica skriti na primerno mesto, pa ga ne najde, to so pa edine, ki preživijo pa vse ostalo umre do jeseni. In ker se to dogaja, to pomeni, da so po številčnosti delavk šibke, zelo malo delavk je v družini v primerjavi z družino v panju pri čebelah, kjer so v tisočih, tukaj je število delavk od samo nekaj v družini, pa do največ 600. Vse to število pa je pogojeno s tem, kako dobro ali hudo se jim godi v naravi v poletnem času.

Vzemimo zdaj to mlado matico, ki je preživela zimo, zdaj je pomlad, kaj se zgodi.
Najprej spi zimsko spanje, ohladila se je na 5 stopinj, s tem porabi manj hrane, otrpne in čaka toplih pomladanskih vetrov. Vedno se matica skrije na osojno lego, ne na toplo, zato, da je eventualno zimsko sonce ne bi prezgodaj prebudilo, ko ni nobene hrane, tako da gre vedno v osončje in ko pridejo res tisti topli pomladanski vetrovi, jo prebudijo in ona takrat, prvo kar dela, išče hrano. Je lačna, če tako rečem, vso zalogo maščobe, ki jo je shranila čez zimo je porabila, tako da ona prvo kakšen teden išče samo hrano. Se hrani. In to na teh pomladanskih cvetlicah, kot so žafran, mačice, resa. To so te prve rožice, ki jim nudijo to hrano. Ko se je enkrat najedla, takoj išče prostor, mesto za gnezdo in to se tudi vidi. Lahko vidimo kdaj matica išče gnezdo, ko ne leta od rože do rože, od cveta do cveta, ampak na travnikih, kjer ni rož. Gre v luknjo, pa pride iz luknje ali gre pod rušo in spet ven. Takrat pomeni, da išče primerno mesto za gnezdo. To traja teden, 10 dni, ko ga najde pa si takoj ustvari prostor za svoj dom. Običajno to zbere ali se naredi neko vrsto take kroglice, kot neka žogica.

Je to to, kar imamo na mizi? Ne, to ni to. Najprej splete eno kroglo in to zelo dobro iz samih suhih travic, bi rekel, mahu, takšno kroglico in znotraj pusti malo prostora. V ta prostorček vodi luknjica in ta prostor je popolnoma prazen. Tukaj začne ustvarjati družino. Tukaj ni več kraljica, kot je matica kraljica pri čebelah, ampak je običajna delavka, ki mora za vse skrbeti sama.
Delavk še ni.
Delavk še ni, ona je sama in kaj mora narediti, najprej malo hrane prinese, cvetnega prahu in na tisti cvetni prah, tukaj bi pa opozoril na bistveno razliko med čebelami, kako nov zarod vzgojijo in med čmrlji. To verjetno vsi vemo, da imajo čebele satje v navpični legi, sestavljen je iz šestrokotnih celic, vse so enako velike in v vsako matica zaleže po eno jajčece.

Nato jajčecu prinašajo hrano, iz tega se izleže ličinka, ličinko nato pride čebela. Ker so vse celice enako velike, so vse čebele enako velike. Vsaka ima lahko svoj prostor enako odmerjen. Pri čmrljih je pa ta razlika bistvena. Matica zaleže naenkrat 8- 15 jajčec kar na kupček. Malo hrane, ki jo je nanosila, na malo cvetnega prahu kupček jajčec in na to spet nanaša cvetni prah in medičino skupaj. Čez nekaj dni recimo 4 dni, se iz jajčec izvijejo ličinke, črvički, ki so vsi skupaj spet na kupčku, ne v celici. Tukaj satja ni še nobenega. Sedaj tiste rastejo, matica jim pa prinaša hrano kar nanje. Tako, da okrog in okrog jih obda s samo hrano.

In ko pojejo, ona še kar naprej gor prinaša, ličinke pa rastejo znotraj tistega kupčka. Mogoče bi tukaj lahko pokazal. Recimo,

tukaj se lepo vidi družino, ker je satje v različnih razvojnih stopnjah, odprti lončki z medom, tukaj so pokriti lončki, tukaj je ena ličinka skrita. V začetku, ko je matica zalegla na kupček določeno število jajčec, so pa na enem samem kupčku po 8- 10, 12 ličink. In te so vse zaprte v takšnem prostoru s samo hrano, ki jo čmrlji še naprej prinašajo in zdaj se pa to dogaja, da ker so vse na enem kupčku, je enim bolj toplo, tiste, ki so sredi, so na toplem, na kraju so ličinke na hladnem, nekatere pridejo do več hrane, druge do manj in po določenem času, to pa jasno razvoj tako določa, se vsaka od teh ličink obda s posebnih kokonom v svoj, zapre v svoj prostorček. Tako, da naenkrat iz tistega kupčka nastane 8- 16 posameznih celic, kokonov.
Je to to?
To je to. Vidite, to so to, kar so pokriti, tukaj je povsod po ena ličinka.
En majhen čmrlj.
Ki se tukaj ni izlegel. No, in po 21- ih dnevih vsega tega razvoja, se iz vsake take celice pride ven en čmrlj in za njim ostane taka prazna celica, ki jo potem očistijo in uporabijo zato, da notri prinašajo med in cvetni prah.

Nikoli čmrlj in matica ne zalega v celice od satja, ko dela pri čebelah. Tega ni. To je bistvena razlika. To satje je v bistvu nastalo s pomočjo zalege iz ličink od mladih čmrljev. Tega niso čmrlji zgradili kot čebele, torej je nastanek satja res čisto drugačen kot pri čebelah in tudi zaleganje je drugačno.
Peljimo zdaj to zgodbo naprej. Te ličinke se bodo izlegle.
Te ličinke se izležejo po, recimo od matic ličinke se izležejo po 24ih dneh, od samčkov po 22ih dneh. Recimo jaz sem to spremljal, ko sem imel svoje čmrlje doma in ko sem točno videl in napisal dan, ko se je matica naselila k meni v panj. To je bilo zgodaj spomladi, ko so bile zunaj še praktično slabe razmere pa sem jaz to matico s takšnimi nitkami vred prinašal v klet, jo hranil lepo.
Ste ji nosili cvetni prah?
Ne, jaz sem ji kar sladkorno raztopino. Cvetni prah je pa ona sama nabirala. Je letala na pašo, pa kljub temu, ona porabi kar veliko hrane.
V tej zgodbi jaz pogrešam tega samčka. Njegove vloge nismo nič opazili.- Že prej sem poudaril, da je družina enoletna. Spomladi se vse začne z eno matico, ki to ustvari. Vse začetne mladi čmrlji, ki se izležejo spomladi, so same delavke. Tako da spomladi nastopi v družini stara matica, ki je to ustvarila in delavke. Nič drugega. In sedaj se družina razmnožuje, število delavk je vedno večje in to traja nekaj tednov, lahko tudi mesec, dva meseca.
Da jih je nekaj 100.

Da, družina lahko postane zelo močna. Točno se še sedaj ne ve kdaj in kako se to zgodi, ampak v določenem hipu se nenadoma prekine razvoj delavk. Iz ličink se nenadoma izležejo same mlade matice in samčki. To je neka točka, preokretnica, kretnica in nič več ni mladih delavk. Tako, da naenkrat se v družini sedaj, sredi poletja, pojavi cela vrsta mladih matic in samčkov. To je spet tista razlika pri čebelah imaš ti največje rojenje spomladi in največ trotov in mladih matic se izlega poleti. No, pri čmrljih je to nek fazni premik zaradi tega, ker niso imele možnost, da bi bile že spomladi številčni, zato je vse zakasnjeno. Poleti se pojavijo naenkrat v družini mlade matice in samčki. Dorastejo v petih dneh in eni in drugi in potem se zgodi to. Ko samček doraste, enostavno zapusti družino. Odleti ven, ne da bi pogledal, kje je gnezdo.
Tiste samičke, matice, so njegove sorodnice, ga ne zanimajo?
Ga, samo ne v gnezdu.

To je zanimivo.
Sosednje ga zanimajo?
Tudi te. Tiste iz njegovega gnezda ga ravno tako zanimajo, ampak nikoli doma. Torej on takoj, ko postane odrasel samček, kot sem rekel, zapusti družino. Sam odide, odleti v naravo. In kaj počne v neki razdalji od gnezda, leta po travnikih, če je še kakšen grmiček, okoli grmičkov po travi in jih označuje z nekimi svojimi vonjavami. Čmrljev je veliko vrst, tega še nismo omenili, da jih je v Sloveniji okoli 30 vrst in vsak vrsta ima specifične vonjave.
Da se ne bi vrste pomešale?
Da se ne bi pomešale so samčki različnih vrst in imajo svojo vonjavo. On določeno mesto označi s svojo vonjavo, vonji in nekaj dni za tem se tiste mlade izlegle matice čutijo potrebo, da se gredo oprašit in ker se vse to dogaja zunaj?
Gredo iskati samca.
Gredo iskati samca. In to vidiš, ko mlada matica odleti iz gnezda, ona pa ne tako kot samček, da je kar odletel, ne da bi videl od kod je odšel, ona pa zelo natančno pogleda, si zapomni od kje je izšla ven, gnezdo, odleti na praho, kot temu pravimo, išče po teh vonjavah samčka, leti v tisti prostor.
Najde tistega, ki ji je všeč.
Takrat jo pa on potem najde. Ona samo leti tja, nenadoma je napadena od samčka in potem jo samček tam opraši. Tukaj sem imel priliko, ker sem imel kot?
Je to izraz opraši?
Nekateri uporabljajo opraši, drugi oplodi. Meni se zdi ta beseda pri žuželkah opraševanje, praha bolj takšna ustrezna beseda. Potem jo opraši. To sem imel priliko gledati že tudi, ko je matica izletela iz mojega panjčka, jo je že kar takoj čmrlj, samček ujel. Pri nekaterih vrstah pravijo, da to poteka v kakšnem drevju, smrekah, pri čmrljih, ki jih jaz gojim, to so takšni, ki so zelo ogroženi, pravimo jim humilis, jaz jim pravim tudi črnčki in sivčki, glede na barvne vzorčke. Ponižneži.
Ja, to in Nemci jim rečejo tudi s pomenim " čmrlji različnih barv ". Ista vrsta, pa različni vzorci. In če se lahko vidi, imamo na modrem cvetu isto vrsto čmrlja v treh različnih barvah. Črna, siva z?
Zelo izrazita. To je to? Je to prava slika?
Tako. To je ta slika.
Je prav.
To je prava slika.

Ravno zaradi teh različnih barvnih vzorcev se jim tako reče.

Jaz največ pozornosti posvečam tem, ker ti živijo samo na travnikih, nikoli v gozdu in raznih gospodarskih poslopjih in tako naprej, zato so zelo ogroženi. Vidi se jih v čmrljaku tam zgoraj v desnem zgornjem kotu recimo imam jaz praktično v glavnem te vrste čmrljev. Pri tem sem opazoval, ko je samček ujel matico kar takoj.
Se branijo?
Niti ne. Res pa je, da sem jaz mislil, ko sem bil mlajši, da jo bo ubil. Nisem imel pojma. Jaz sem mislila dva čmrlja na kupu, to pa jasno pomeni boj. Da je boj. Potem pozneje šele sem doumel, da je to opraševanje, je pa samček precej manjši od matice. On je manjši in celo matica brenči z njim po zraku, ga nese in včasih ga prinese domov nazaj v panj.
Nese ga na hrbtu?
Na hrbtu ga nese. Pri tej vrsti, humilis, opraševanje poteka na tleh na kakšnem listu rastline.
To kar traja nekaj časa, kajne? Traja pa neverjetno dolgo, jaz sem bil kar presenečen, tudi do 40 minut pri nekaterih vrstah. Ko sem jih prvič našel na gumi od kolesa, na obodu kolesa, takrat nisem imel ure pri sebi, pa vem, da je bilo več kot 10 minut, potem pa sem jih naslednji dan ujel na travi, pa vem, da je bilo 17 minut.- Če kdo to vidi, pa ve točno zakaj gre, izgleda kot boj, pravite?

Izgleda kot boj. In tudi, ko se ga matica hoče otresti, oz. odleti, trot ne pogine oz. samček ne pogine. Pogine trot pri čebelah.
Se zna sam hraniti. Se zna in ko se neha to opraševanje, on čil in zdrav odleti, ne pa kot pri čebelah, ko tisti, ki oplodi matico, umre.

Kako humano ravnajo tile čmrlji.
Jaz sem si to razlagal ravno s tem, da so družine čmrljev maloštevilčne, je delavk malo, samčkov malo v primeru s številom trotov v panju pri čebelah in delavk pri čebelah. Iz tega jaz sklepam, da v naravi je vrednost pomen enega življenja osebka bolj pomembno kot pri čebelah, kjer jih je toliko. Tam ni nič hudega, če 10, tudi 100 trotov umre, nič zato, ker jih je še vedno ogromno.
Razen tega, da delajo tudi med, ki pa ni tako ekonomsko pomemben kot je čebelji. Imajo pa ti čmrlji še eno drugo prednost, ker imajo daljši tisti rilček, kar je pri črpanju, nektarja pomembno, ker čebela ima krajšega, ki ne seže in ne gre tudi na rastlino, kjer je globoko.

Tukaj so pa čmrlji nenadomestljivi.
Tukaj bi rad poudaril ta res izreden pomen čmrljev za naravo, opraševanje cvetja, rastlin s cvetjem.
Nekih rastlin ne bi bilo brez čmrljev.

Nekaterih rož ne bi bilo brez čmrljev, ker v naravi recimo so določene vrste rož, ki imajo izredno dolge vratove pri cvetovih in tudi visoko v hribih so v Alpah itn., kjer praktično čebel niti ni, medtem ko ti globoki cvetovi so takšni, da pri cvetu se med ali nektar skriva in tam čebela instinktivno ugotovi, da ne more do nektarja in zato takšne cvetove ne obletuje, niti ne skuša doseči in jih ne oprašuje. Čmrlji se razlikujejo in, zato so tako pomembni od čebel, po bistveno daljšem rilčku z doseganje ali srkanje medičinje ali nektarja. Če ima čebelica rilček dolg od 5- 8 mm, ga ima čmrlj dolgega tja do 22 mm. So čmrlji, kot sem rekel, veliko vrst, ampak imajo tudi različno dolge rilčke.
To je za tako majhno žival izredno dolg rilček. Koliko je pa čmrlj dolg?
Telo je dolgo, če govorimo o matici od 16 mm pa do 25 mm.
To se pravi rilček je dolg kot on.
Rilček pri določeni vrsti, nek vrtni čmrlj ima pri nas najdaljšega in to je tako dolg. Je pa zanimivo, da ne zavisi od velikosti telesa.

Je lahko telo majhno, pa rilček dolg.
Je telo majhno, pa dolgi rilček, pa imamo čmrlje, ki imajo veliko telo, pa kratek rilček.

Je različno in glede na to, oni obiskujejo tudi takšne cvetove ki so njim primerni. Torej čmrlji so veliko bolj specializirani glede cvetja kot pa čebele. Nekateri čmrlji obiskujejo samo eno vrsto cvetja.
Ali niso eni specialisti prav za paradižnik, sem slišal?

Čmrlji so ravno zaradi te dolžine rilčka bili znani več desetletij, stoletje, po tem, da so odlični opraševalci detelje. Nekateri trdijo, da v severnih deželah, kot je Švedska, oprašujejo čmrlji do 78 % detelje, čebele samo 1 %. Ostalo pa drugi opraševalci kot so hroščki, druge divje čebele itn. Znano je, da, ko so se angleški farmarji ali kmetje naselili na Novi Zelandiji, tam avtohtonih čmrljev ni bilo, prav tako na Filipinih, Avstraliji in od Sahare naprej. V teh predelih zemlje avtohtonih čmrljev ni bilo in ko so prišli farmarji na Novo Zelandijo, posejali deteljo, se je izkazalo, da je čez nekaj let detelja preminila, na koncu ni bilo več razvoja, razcveta. In potem je Darwin prišel leta 1885 tja, so mu to potožili, on je rekel, uvozite nekaj angleških čmrljev. So uvozili 4 vrste angleški čmrljev in čez nekaj let je detelja ponovno bogato obrodila. To je bilo včasih, bi rekel, ko je bila detelja izredno pomembna kulturna rastlina. Dandanes so pa izredno pomembne kulturne rastline paradižnik, paprika, rdeče jagode in drugo, ki jih gojijo na veliko v takšnih pokritih steklenjakih, rastlinjakih, seveda tukaj za vse te rastline potrebujejo opraševanje. Ogromno ali največ tega je bilo v Holandiji in Belgiji, tam so bile potrebe po opraševanju največje in zato so tudi ljudje raziskovali kako to narediti čim bolj ekonomično. V začetku so vse to vršile neke ženske, ljudje torej, s tem da so s čopiči otresale prah in ga otresale s paradižnika na paradižnik. Jasno pa je, da je človeška delovna sila izredno draga, iskali so alternativna pota, poskušali s čebelicami, čebele imajo določene slabe lastnosti, da če ena najde nekje neko dobro pašo, potem pove še ostalim v družini in potem vse nekaj odletijo in če je čebela ušla iz tople grede, ker poleti je bilo tako in tako prevroče in če je ena čebela ušla in našla hrano drugje med, potem so vse čebele zapustile rastlinjak in odletele na pašo drugam in opraševanje ni potekalo dobro.- Čmrlji pa ne kažejo, so egoisti malo.- Čmrlji so malo egoisti, čeprav jaz imam informatorje o čmrljih tudi v Nemčiji in sem dobil ravno lansko leto nek članek, informacijo v časopisu, da sedaj ugotavljajo nekako, da vsaj ena vrsta čmrljev si tudi povedo, če so našli dobro hrano.
Ampak običajno ne?

Samo ne na tak način. Torej, čmrlji ne letijo množično vsi na svoj kraj ampak gredo vsak na svoje mesto in tam ostane.
Ste vi že kakšnega iz svoje zbirke dali kakšnega v steklenjak ali ga podarili komu, ki goji paradižnik ali kaj podobnega?
Ne, jaz ga nisem podaril, pač pa sem bil na obisku pri?
No, ja, kar povejte,

bomo že našli.
Sem želel pokazati, recimo bil sem na obisku pri direktorju tega nasada pri Čatežu dol pri?
Pri Čateških toplicah?
Ja, on že od leta 1999 dalje kupuje čmrlje na Nizozemskem in v Belgiji, preko Avstrije seveda. No in oprašuje njegove paradižnikove nasade.
In to je tudi komercialno pomembno.
To je tudi komercialno pomembno, ker so najcenejši in najbolj učinkoviti. Torej, pokazalo se je, da je čmrlj najbolj učinkovit, kar sem prej omenil od ljudi in tudi čebel, namreč ima eno posebno sposobnost, ki je čebelice nimajo. Čmrlj za to opraševanje paradižnika je znana posebna vrsta čmrljev, ki se imenuje bombus restris. To je ta vrsta čmrljev. Take barve in oblike.
Zelo lep.
To so zelo lepi čmrlji.
Je pa na vašem rokavu.
Ja, to je na mojem rokavu, kjer se je grel oz. to je matica spomladi, ko je bilo dokaj hladno, se je grela na mojem rokavu, ko je še iskala gnezdo. No in ti čmrlji imajo to sposobnost, ko pridejo na cvet od paradižnika. On se ves trese, kot bi ga stresel mraz in s tem, ko se je stresel, on stresa cvetni prah od paradižnika in ravno s to svojo sposobnostjo je on tak uspešen opraševalec.
Prof. Grad, najlepša hvala za ta pogovor. Vidim, da je potekel čas, čeravno bi jaz, pa verjetno še kdo poslušal še in še o čmrljih. Vam pa povem za konec, kaj sem jaz slišal prvič, da eksistira čmrljev med. To je bila neka drajnica, Ježek je to imel nekemu človeku, ki se je šel puščavnika in se je hranil- kobilice je jedel in čmrljev med. Takrat sem mislil, da je to izmišljotina, pravite pa, da to eksistira in je dobro celo.
Je dobro.
Hvala lepa še enkrat.

Tudi vam.
Spoštovani poslušalci, tudi vam. In drugič, ko boste srečali čmrlja, bodite obzirni do njega, ker je naš prijatelj.

Prejšnja: Miran Možina

Naslednja: Slavko Pregl

oglasno sporočilo

Moj RTV

Večerni gost: Dr. Janez Grad