Večerni gost: Dr. Jože Bavcon

LEPO, NE? DOBER VEČER, SPOŠTOVANE GLEDALKE IN GLEDALCI. NOCOJ BOMO GOVORILI O DREVESIH, O GRMOVJU, PREDVSEM PA O CVETLICAH ALI ROŽICAH, SAJ NOCOJ MOJ VEČERNI GOST DR. JOŽE BAVCON, UPRAVNIK LJUBLJANSKEGA BOTANIČNEGA VRTA. LEP POZDRAV, DR. BAVCON.
DOBER VEČER. TO, KAR SMO GLEDALI, JE NEKAKŠEN POLMINUTNI PREREZ SKOZI VAŠ BOTANIČNI VRT, DREVESA, TRAVICA, PA PREDVSEM CVETLICE SMO GLEDALI.
JA, TAKO JE.
JE TO PRAVA SLIKA? JE PRAVA SLIKA, SEVEDA V HITREM PREGLEDU, KER PAČ VRT SKRIVA MNOŽICO RASTLIN IN MNOŽICO TISTIH CVETLIC, KI JIH NAJRAJE GLEDAMO.
BOTANIČNI VRT, A JE TO NEKA POSEBNA VRSTA VRTA? TO NI KAKRŠENKOLI VRT, TO JE PO NEKIH POSEBNIH PRINCIPIH NAREJENO, NE, ALI KAKO?
JA, BOTANIČNI VRTOVI SO V BISTVU ZELO STARE USTANOVE IN TUDI VEČINOMA SO BILI TO VRTOVI, KI SO NASTAJALI V OKVIRU UNIVERZ. NAMREČ, KER VČASIH JE BILA POTREBA LJUDI ZDRAVITI IN POTREBNO JE BILO POZNAT ZDRAVILA, NI BILO ŠE TAKIH ZDRAVIL. OBIČAJNO SO UPORABLJALI RASTLINE. IN SEVEDA, POTREBNO JE BILO POZNAT RASTLINO, KATERE UČINKOVINE IMA, DA SO POTEM LAHKO ZDRAVILI. V BISTVU SO ZARADI TEH PRINCIPOV POTEM BOTANIČNI VRTOVI OB UNIVERZAH NASTAJALI, RECIMO, KONKRETNO, NAJSTAREJŠI, KI ŠE VEDNO DELUJE NA ISTEM MESTU, JE V PADOVI IZ LETA 1545, KI JE BIL USTANOVLJEN RAVNO TAKO V OKVIRU UNIVERZE IN TO ZA POTREBE MEDICINSKEGA ŠTUDIJA. NENAZADNJE JE BIL TUDI LJUBLJANSKI BOTANIČNI VRT USTANOVLJEN ZA POTREBE MEDICINSKEGA ŠTUDIJA.
IN JE ŠE ZDAJ DEL UNIVERZE. SEVEDA, OD LETA ' 19, KO JE NASTALA UNIVERZA, JE VRT PRIŠEL ZOPET NAZAJ POD UNIVERZO, USTANOVLJEN JE BIL PA TUDI KOT UNIVERZITETNA USTANOVA, KER TEDAJ, V ČASU FRANCOZOV, SO BILE TUKAJ USTANOVLJENE VISOKE ŠOLE, KI SO IMELE ZNAČAJ UNIVERZE. IN TAKRAT JE BIL ZA POTREBE VISOKIH ŠOL, ZA POTREBE MEDICINSKEGA ŠTUDIJA NA TEH ŠOLAH, USTANOVLJEN BOTANIČNI VRT.
A POMENI TO, DA V TEM VRTU GOJITE TUDI ZDRAVILNE RASTLINE NAMENOMA, KER JE TO PAČ DEL ŠTUDIJA?
GLEJTE, ZDRAVILNE RASTLINE SO OBIČAJNO V VSEH VRTOVIH, ZATO KER MARSIKATERA RASTLINA JE TUDI ZDRAVILNA. V DANAŠNJEM ČASU SO OBIČAJNO TE RASTLINE V MNOGIH VRTOVIH PO SVETU TAKO, V KAKŠNEM TEMATSKEM VRTU. TUDI MI IMAMO EN TAK MANJŠI TEMATSKI VRT, KJER JE POSEBNA RUBRIKA ZDRAVILNE RASTLINE, AMPAK TO SAMO ZARADI TEGA, DA NEKAKO TISTE, KI SO ŠE POSEBEJ ZDRAVILNE, TAM PREDSTAVIMO. V RESNICI JE PA MARSIKATERA RASTLINA UPORABNA ZA MARSIKAJ.

3500 RASTLIN JE V SLOVENIJI, ALI V VAŠEM VRTU? TO ŠTEVILKO SEM JAZ NEKJE ZASLEDIL. V SLOVENIJI JE NEKAKO TAM DO 3500 RASTLINSKIH VRST, MEDTEM KO V VRTU JIH IMAMO TAM NEKJE ČEZ 4500, SEVEDA ČE BI GLEDALI NA POSAMEZNE ENOTE POSAMEZNIH DELOV, POTEM JIH JE BISTVENO VEČ, AMPAK TAKO NEKJE, TA ŠTEVILKA ZAVZEMA TISTE VRSTE, PODVRSTE, ČE GREMO NA NIŽJE NIVOJE, POTEM JE TEGA BISTVENO VEČ. TAKO, DA SO V VRTU SEVEDA NE SAMO NAŠE RASTLINE, TUDI TAKRAT POTEM ŽE, V HLADNIKOVEM ČASU, SO PRIHAJALE RASTLINE Z DRUGIH KONCEV, KER VRTOVI SO SI VEDNO RASTLINE IZMENJAVALI, PA TUDI POZNANSTVA SO BILA MED VODJI VRTOV IN SEVEDA SO SE POTEM RASTLINE PRENAŠALE SEM IN TJA, ALI PREKO SEMEN, CELE RASTLINE IN ENAKO SE JE TUKAJ DOGAJALO.
IZ TEGA ČASA, KO JE BIL HLADNIK, IMAMO TA ZNANA IMENA, SCOPOLI, CELO ZOIS, AMPAK NE ŽIGA, NJEGOV BRAT, NE?
JA, TE STVARI SO BILE KLJUB VSEMU PREJ, V BISTVU JE BIL SCOPOLI TISTI, KI JE LETA 1754 PRIŠEL V IDRIJO KOT PRVI RUDNIŠKI ZDRAVNIK IN SEVEDA, RAZMERE NISO BILE RAVNO UGODNE ZA TISTO, KAR JE ON TAM DELAL. TUDI VELIKOKRAT TOŽI, DA JE BILO HUDO, AMPAK ON JE BIL EN TAK, BI REKEL, VSESPLOŠNI ZNANSTVENIK, KI SE JE POTEM ZAČEL ZANIMAT ZA VSE IN JE DEJANSKO ODKRIL MNOGO NOVIH VRST TUKAJ IN TUDI LETA 1760 IZDAL PRVO PRVO KRANJSKO FLORO, KI JE V BISTVU ŽE POKAZALA EN PREREZ TEH KRANJSKIH RASTLIN. NASLEDNJA IZDAJA JE BILA PA POTEM LETA 1772, PA ŽE V DVEH DELIH, OBSEŽNEJŠA. IN TO JE ENO TAKO TEMELJNO DELO, KI NAS JE TEDAJ UVRSTILO OB BOK DRUGIM EVROPSKIM NARODOM IN NAZADNJE SE JE SCOPOLI DOPISOVAL Z LINEJEM, KI JE BIL TEDAJ POJEM...

A CELO VAS LAHKO SPRAVIJO V ZADREGO GLEDE KAKŠNE RASTLINE?
LAHKO, VEDNO SE NAJDE. VESTE, RASTLIN JE TOLIKO, DA JE TEŽKO ZA VSE VEDET IN ZA VSE STVARI, TAKO DA TO NI NOBENA TAKA STVAR. TREBA JE SAMO PAČ POVEDAT, TEGA PA ZDAJ TRENUTNO NE VEM, BOM POGLEDAL ALI KAJ TAKEGA. NE GRE DRUGAČE. TAKO JE.
ZDAJ, KO JE SVETOVNI TREND NAZAJ K NARAVI, K NARAVNEMU, SE TO OPAZI TUDI PRI VAS? TO JE ZDAJ V MODI, BI NAJ BILO. HODIMO VEN, GLEJMO ROŽICE, DREVESA IN TAKO.
TREND SE VSEKAKOR OPAŽA, RECIMO, ZANIMANJE LJUDI, RECIMO, SE JE V ZADNJIH LETIH IZREDNO POVEČALO. TUDI OBISK, KAKORKOLI IN PREDVSEM PO TEM, KAKO LJUDJE KLIČEJO PO TELEFONU, SPRAŠUJEJO VSE MOGOČE STVARI, TAKO DA PRAKTIČNO ZOPET SLEDIMO TEM SVETOVNIM TRENDOM, TAKO KOT V SVETU, KO JE ZANIMANJE ZA VRTOVE, ZA RASTLINE, SAJ TUDI PRI NAS TO V ZADNJIH LETIH...
RASTE POVSOD?
RASTE, JA. NENAZADNJE, ČE BI MOGOČE V ŠTEVILKAH POVEDAL, DO LETA 2000 JE BILO NEKJE 1800 BOTANIČNIH VRTOV NA SVETU. RECIMO, V ZADNJIH LETIH JE TA ŠTEVILKA NARASLA NA 2400, PA SO TAM V 70- IH LETIH MNOGI GOVORILI, DA BODO BOTANIČNI VRTOVI ZAMRLI.
TOREJ VI PRAVITE, DA IMA SLOVENIJA ENO ZELO POSREČENO LEGO, DA LAHKO RAZNO- RAZNE RASTLINE, KI SO SICER DOMA V RAZLIČNIH GEOGRAFSKIH PODROČJIH, ALI OSONČENIH, BOLJ MRAČNIH ITN., V SLOVENIJI VSE TO USPEVA. IN NEKJE SEM TUDI VIDEL, PRAVITE, DA IMA SLOVENIJA VEČ VRSTI KOT ANGLEŽI, RECIMO DOMA. ANGLIJA JE BISTVENO VEČJA, VELIKA BRITANIJA, RECIMO.
DEJANSKO JE RES, KAR TRIKRAT VEČ JIH IMA PA ŠE MALO VEČ. PODOBNO TUDI TE SEVERNEJŠE DEŽELE, RECIMO. ŠE VEČ JIH IMA KOT ENA VELIKA POLJSKA, ENAKO, RECIMO, MOGOČE NEKOLIKO MANJ KOT ENA VELIKA NEMČIJA. TAKO, DA JE TO DEJANSKO BOGASTVO. SLOVENIJA JE DRŽAVA NA PREPIHU, KAKORKOLI GLEDAMO. IMA NENAZADNJE ALPSKI SVET, DINARSKI SVET, PANONSKI, ŠE EN DEL TISTEGA KONCA MEDITERANSKEGA DELA LOVIMO. NI ČISTO PRAVI MEDITERANSKI, VENDAR VSE TO IMAMO. IN KO SE VSE TO SKUPAJ ZMEŠA NA TEM KONCU, JE SEVEDA TO, BI REKEL, PRAV TISTO, KAR OMOGOČA POTEM RAST RAZLIČNIM VRSTAM. NENAZADNJE JE PA TUDI RAZNOLIKOST ZNOTRAJ POSAMEZNIH VRST POTEM PRIDE BISTVENO BOLJ DO IZRAZA. TAKO, DA TUJCI TO KAR DOBRO VEDO, DA JE PRI NAS ZELO LEPO.

POTEM KAKŠNA POLEGLA MEDVEJKA, RECIMO TAM IZ ZAHODNEGA DELA SLOVENIJE, KOBARIŠKEGA KONCA, TAM PROTI BREGINJU, KI SEVEDA SEGA NEKOLIKO TUDI V ITALIJO, VENDAR ZOPET RASTLINA, KI SAMO NA TEM OBMOČJU RASTE. TAKO, DA SO TO TISTI BISERI, KI KAR NEKAJ POVEDO O NAŠI FLORI, O RASTLINAH IN TO SO VEČ ALI MANJ NAŠE RASTLINE, KOT ŽE REČENO, NEKATERE SEGAJO ČEZ MEJO, MEDTEM KO TA KRANJSKI JEGLIČ JE PA RASTLINA, KI RASTE SAMO V TEM, ZAHODNEM DELU SLOVENIJE IN JE RASTLINA, KI JO JE NAŠEL ŽE SCOPOLI, OPISAL PA KASNEJE JACKEN. TAKO, DA SO TO RASTLINICE, KI SO POMEMBNE TUDI V SVETOVNEM MERILU, KER SO IZ NAŠEGA KONCA IN NA NJIH SMO LAHKO PONOSNI. MISLIM, DA SE NE MOTIM, ČE BI REKEL, DA JE VAŠA NAJLJUBŠA ROŽICA ZVONČEK. PRINESLI STE NAM VELIKO LEPIH SLIK PRAV ZVONČKA, KER JE TUDI ZGODBA ZANIMIVA, S TEMI NAŠIMI ZVONČKI. ZGODBE ZVONČKOV SO ZANIMIVE, NAMREČ TO SO TISTE RASTLINE, KI NAJPREJ POKUKAJO NA PLANO. A JE TISTA, KI JE NAJBOLJ PRI SRCU, TO JE ZOPET MALO, KER JE V RASTLINSKEM SVETU VČASIH TEŽKO REČI, KER SE RASTLINE SPREMINJAJO, ŠE POSEBEJ ČE JIH TAKO V NARAVI OPAZUJEŠ, TE VELIKOKRAT MARSIKATERA PRESENETI IN MOGOČE TI JE V TISTEM TRENUTKU LEPŠA TISTA. ZVONČKI SO SEVEDA ZANESLJIVO NAJLEPŠI TAKRAT, KO KUKAJO NA PLANO, KO SO POKONČNI, S TISTO, BI REKLI, MOGOČNO ENERGIJO, KI BODEJO SKOZI SNEG, POTEM PA KAM NAENKRAT...
SO BORCI, ONI SI DOBESEDNO PRELUKNJAJO TISTO STREHO, DA POGLEDAJO VEN.
DOBESEDNO, VČASIH SKOZI LED VEN, SE NAREDI KOT EN DROBEN MEHURČEK NA VRHU IN POTEM SE SEVEDA TO SEGREJE, KO PRIDE SONCE IN TAKRAT ON HITRO IZKORISTI TO IN TAKRAT JE PRAKTIČNO KOT ENO KOPJE, KI RINE NAVZVEN. POTEM, KO PA PRIDE NA PLANO, KO SE SEGREJE IN KO SE RASTLINE RAZPRE, POTEM SE PA POVESI NAVZDOL, KOT DA BI SE NAZAJ PRIKLONIL TISTI ZEMLJI, IZ KATERE JE PRIŠEL VEN.

ZGLEDA KOT KAKŠEN LUSTER, POSEBNO LEP.
JA, TAKO MALO DRUGAČEN JE IN POTEM JE SEVEDA TO TISTO, KAR ZANIMA LJUBITELJE, TISTE, KI SE S TAKIMI RASTLINAMI POSEBEJ UKVARJAJO, RAZISKOVALCE IN JE SEVEDA ZANIMIVO, ČE SO TE STVARI STABILNE. SEVEDA SE V NARAVI MARSIKAJ NAJDE, NI PA VSE TISTO, KAR SE NAJDE, TUDI DEJANSKO OBSTANE. IN TO JE POTEM TISTA STVAR, KI JO JE TREBA KAR NEKAJ ČASA GLEDAT, VZTRAJAT PA ZOPET POGLEDAT PA RAZISKOVAT IN MOGOČE POTEM KAJ IZ TEGA NASTANE. AMPAK TO NI STVAR, KI JE NAREJENA OD DANES DO JUTRI.
JAZ SEM SI POGLEDAL IMENA V DRUGIH JEZIKIH ZA ZVONČEK. NAŠ JE GOTOVO OKRAJŠAVA IZ NEMŠKEGA NAZIVA, KI JE " SCHNEE GLOECKHEN ". MI SMO SNEG IZPUSTILI, ZVONČEK SMO OBDRŽALI. ITALIJANI PRAVIJO " BUCA NEVE ", FRANCOZI PA " PERCE SNEIGE ", OBOJE POMENI TISTI, KI PREDRE SNEG. TO STE PREJ RAZLAGALI.
JA, DOBESEDNO PRODIRA SNEG.
PREJ STE OMENILI TUDI DOMAČA IMENA ZA NEKE RASTLINE, KI SO ZANIMIVA, BI REKEL ČLOVEK, POETIČNA VČASIH, VČASIH S NENAVADNA. ZAPISAL SEM SI JIH ŠE NEKAJ. RECIMO, NETRESK, KAMNOKREČ, DOBRA MISEL, POŽEPEK, KREBULJICA. OD KOD PRAVZAPRAV? VSAKA TA STVAR IMA TUDI IME, KI GA JE DAL LINE, V BISTVU LATINSKO.
JA, TO SO POTEM LATINSKA IMENA, KI SO POVSEM DRUGAČNA, LINE ALI PA KDO DRUG, KI JE TO RASTLINO POTEM PRVIČ OPISAL. TISTI, KI JE PRVIČ RASTLINO OPISAL, JE DAL TUDI IME RASTLINI. TA IMENA SO PA PAČ, REČEMO LAHKO LJUDSKA, LAHKO JIH JE TUDI KATERI OD RAZISKOVALCEV, KI JE TO RASTLINO DOBIL, DAL, AMPAK NETRESK KONKRETNO SO LJUDJE VELIKO SADILI NA STREHE PA SO NEKAKO VERJELI, DA V TISTO STREHO NE BO TREŠČILO IN SEVEDA SE JE POTEM IME KAR NEKAKO PRIJELO. IN TAKO SO IMENA RAZLIČNO NASTAJALA. TUDI NENAZADNJE TA STROKOVNA ALI PA LATINSKA IMENA, KOT JIM REČEMO, IMAJO TUDI RAZLIČNO ZGODOVINO. TAKO, DA JE IMENOSLOVJE STVAR, KI JE IZREDNO ZANIMIVA, POLNA ZGODBIC IN, BI REKEL, TAKA PRIJETNA ZADEVA.
TUDI DOBRA MISEL ME FASCINIRA TU. IME RASTLINE, KI SE IMENUJE DOBRA MISEL.

VI IMATE DOKTORSKI NASLOV. KAJ JE BILA PA VAŠA DOKTORSKA TEZA?
V BISTVU SEM SE UKVARJAL S SMREKAMI, SAJ ČE NEKAKO, TAKO Z VPLIVOM UV SEVANJA NA SMREKI, KI SO BILE SICER MANJŠE, AMPAK ZANIMIVO, ZOPET ZGODBICA, ČE BI TAKO POGLEDAL, TUDI SMREKA JE BILA ENA TISTIH PRVIH RASTLIN, KI SEM JO POSADIL NA TISTI SVOJ MAJHEN VRTIČEK, JE BILA PA STVAR ČISTO ENOSTAVNA, DA SE MI JE ENA ZELO LEPA NA ENEM OBRONKU ZDELA, PA KO SMO KOSILI, SE MI JE ZDELO ŠKODA, DA BI TISTA ŠLA STRAN IN SEM JO PREJ SKOPAL IN SEM JO PRESADIL V VRTIČEK, KI SEM GA IMEL DOMA. POTEM SE JE PA ZGODILO, DA SEM SE S TO RASTLINO TUDI V DOKTORATU UKVARJAL, MOGOČE SLUČAJNO, MOGOČE NAKLJUČNO, KAKORKOLI. AMPAK ZGODILO SE JE.
ČLOVEK BI MISLIL, DA STE SE KAKŠNI ROŽICI POSEBEJ POSVETILI. PREJ SVA OMENILA PALME V SLOVENIJI, AMPAK TEH PRINEŠENIH RASTLIH, ZLASTI CVETLIC, JE PA PRECEJ. TULIPANI, VSI MISLIMO, DA JE TA RASTLINA DOMA V HOLANDIJI, STE MI PA VI POVEDALI, DA JE DOMA IZ TURČIJE IN DA SO PRENESLI, AMPAK DANES JE TAM CENTER VSEH TEH STVARI, NE?
JA, VELIKO RASTLIN JE, KI SO IZ POVSEM DRUGIH KONCEV, TA MALOAZIJSKI BAZEN, JE DEJANSKO TISTI, KJER JE TULIPAN IZŠEL. IN ŽE TAM V 16. STOLETJU SO GA NEKAKO PREKO DUNAJA POTEM PRENESLI NA NIZOZEMSKO, KJER SO PA USPELI TO TEHNOLOGIJO RAZVITI DO POTANKOSTI. IN SO RAZVILI TUDI NOVE VRSTE, KI V TURČIJI NISO BILE. NOVIH SORT JE OGROMNO, V BISTVU SE NITI NE VE, IZ KATERE, TISTI IZVORNI PRIMER VRST, JE IZŠEL, RECIMO TALE...- ČRNI TULIPAN. JA, ČRNI TULIPAN JE BIL SPLOH PROBLEM, TUDI DEJANSKO GA ŠE VEDNO NI, TA PRAVEGA ČRNEGA TULIPANA, VENDAR ČE JE DOSTI TEMNO, POTEM JE VTIS DOVOLJ.

MISLIM, DA JE BILO UMIRANJE GOZDOV ŽE PREJ, TAKRAT JE BILA, RECIMO, ENA IZMED STVARI, KO SE JE TUDI PRI NAS, TUDI JAZ SEM SE TAKRAT ZAČENJAL, V BISTVU RAVNO, KO SEM DIPLOMIRAL, SEM SE PRVIČ SREČAL S TO TEMO. DEJANSKO JE BILO V TEH 80- IH LETIH, ŽE PREJ, TO UMIRANJE GOZDOV, TUDI ZELO POPULARNA TEMA. DEJANSKO JE BILO NEKAJ ONESNAŽENJA, MARSIKJE SO SE POJAVLJALE PRAVE GOLIČAVE ZARADI TEGA, INDUSTRIJA JE BILA V INTENZIVNEM RAZVOJU, ŠE POSEBEJ IN SEVEDA SO BILA MARSIKATERA OBMOČJA, KI SO BILA GOLA, MARSIKATERA DREVESA SO SE TUDI SUŠILA, POTEM JE PA SEVEDA TO POSTALO TUDI DOBRO, KER SE JE NEKAKO VELIKO GOVORILO O TEM IN DA SO SE STVARI TUDI ZBOLJŠALE, NENAZADNJE, ČE PA DANES POGLEDAMO, PA VELIKO OD TISTIH OCEN, KI SO BILE NAREJENE TAKRAT, NE PRI NAS, AMPAK PO CELI EVROPI, SE NA SREČO NI URESNIČILO. ZATO, KER SE JE ZAMENJALA TUDI TEHNOLOGIJA, NEKOLIKO SMO ZBOLJŠALI, BI REKEL, TISTA TEŽKA INDUSTRIJA JE NA SREČO ALI NA ŽALOST, KAKORKOLI, MARSIKJE ZATONILA IN SEVEDA TO JE POMENILO MANJŠI VIR ONESNAŽENJA. AMPAK TO SO TAKE TEME, KI SE NA NEKAJ LET POJAVIJO IN TAKRAT SE VSE OKROG TEGA VRTI, SE GOVORI, POTEM PA GRE TA STVAR V POZABO, PRIDE NEKAJ DRUGEGA. TAKO IMAMO, RECIMO, TUDI V DANAŠNJEM ČASU TUDI NEKAJ TAKIH TEM, KI SO NA VRHU IN SE POTEM O TISTIH RAZPRAVLJA.
KAJ BI ČLOVEK BREZ RASTLIN? VEČKRAT OMENJATE, KAKŠNA JE TUDI NOTRANJA POTREBA ČLOVEKA, DA ŽIVI SREDI NEČESA ZELENEGA.
DEJANSKO JE TO RES, MOGOČE TISTO, ČESA SE VELIKOKRAT NITI NE ZAVEDAMO VEČ. RASTLINE SO TISTE, KI SO NA ZEMLJI TUDI OMOGOČILE, SEVEDA, RASTLINE SO SE RAZVIJALE IN SO OMOGOČILE DRUG NAČIN ŽIVLJENJA, KER SO DAJALE KISIK IN JE BILO TO TISTO, KAR JE OMOGOČALO POTEM TAK RAZVOJ, KOT JE ŠEL IN NENAZADNJE, RASTLINE SO TUDI ZA PREHRANO. VELIKOKRAT NAM PA TO NEKJE V PODZAVESTI OSTANE IN ZANIMIVO, ČE BI MOGOČE KDAJ POGLEDALI V BENETKAH, KJER JE BILO ZEMLJE PRAKTIČNO NIČ, BI LAHKO REKLI, AMPAK KLJUB TEMU, TISTI LJUDJE, KI SO SE TAM NASELJEVALI V 6., 7. STOLETJU, SO TISTO, KAR SO TAM IMELI, KER SO PRIHAJALI S CELINE, SO POGREŠALI TISTO ZELENJE. IN SEVEDA SO PRINAŠALI TUDI RASTLINE, ZATO, DA SO SE LAHKO PREŽIVELI, POTEM KO SO SE NEKAKO DVIGNILI, SO PA SEVEDA RASTLINE TUDI ZARADI LEPOTE TJA SADILI. V BENETKAH SO TAM OKROG LETA 1600 IMELI OKOLI 180 BOTANIČNIH VRTOV, NEKJE NAVAJAJO, KAR JE TISTO, KAR POVE, DA SO BILE RASTLINE DEJANSKO TISTE, BREZ KATERIH ČLOVEK TEŽKO PREŽIVI.

VAM, UIDE KAKŠNA LEPA?. VELIKO STVARI, VSAKO LETO UIDE. VSAKO LETO JE TUDI DRUGAČNO, TAKO DA JE TEŽKO DOBITI PONOVLJIVOST. VČASIH SE ZGODI, DA KAKŠNO STVAR TUDI DESETLETJA ČAKAŠ IN IMA PODOBNI IZGLED, KOT JE IMELA TISTO LETO. SPOMNIM SE, KO SEM PRVO LETO PRIŠEL V BOTANIČNI VRT, JE TAKO KRASNO CVETEL RUJ IN SE JE TUDI POTEM JESENI KRASNO OBARVAL. GRM JE BIL RES NEVERJETEN. VENDAR JE ŽE TISTO LETO PRIŠEL POLOM, JE BILO VELIKO SNEGA IN SEVEDA JE OD TISTEGA GRMA MALO OSTALO IN SMO GA POTEM MORALI KAR NEKAJ LET OBREZOVATI, VZGAJATI, DA JE V BISTVU ZOPET DOBIL TISTO SVOJO PODOBO, PA NAVSEZADNJE SE V LJUBLJANI TUDI MALOKRAT TAKO RDEČE OBARVA. TO JE NA NEKAJ LET IN PRAKTIČNO 10 LET JE SKORAJ TRAJALO, DA JE BIL PODOBEN ZGLED, KOT JE BIL, RECIMO, LETA ' 95. IN PODOBNO SE V NARAVI DOGAJA. TAKO, DA SO STVARI, NARAVA JE, BI REKEL, NEPREDVIDLJIVA, TUDI TEŽKO JO ZELO SPREMINJAMO, ALI PA TUDI ČE JO SPREMENIMO, VČASIH POTEM SKOČI KORAK NAZAJ. TAKO, DA JE NAJBOLJŠE, DA NARAVO OPAZUJEMO IN ČIM BOLJ NEKAKO POSKUŠAMO Z NARAVO ŽIVETI IN SE POTEM TUDI PRILAGAJATI. BOLJ KO SE PRILAGAJAMO TISTEMU, KAR V NARAVI VIDIMO, LAŽJE POTEM PREŽIVIMO. VAS NI POTEM ZELO STRAH ZARADI TEGA, PODNEBNE SPREMEMBE, VSE TO, DA BI VSA TA KRASOTA IZGINILA?
GLEJTE, TE PODNEBNE SPREMEMBE, ČE TAKO GLEDAMO, SO BILE SKOZI ZGODOVINO ZEMLJE ŽE VELIKOKRAT. TO NI ZDAJŠNJI MOMENT. VERJETNO JE RES, DA SO LJUDJE TISTI, KI SMO TO MALO POSPEŠILI, LAHKO PA TUDI NE. TO BODO PAČ TISTI, KI SE S TEM POSEBEJ UKVARJAJO, LAHKO ČEZ NEKAJ LET ALI PA DESETLETIJ, ZANESLJIVO TRDILI. ZDAJ SO NEKATERE STVARI PREDVIDEVANJA. NENAZADNJE SO TUDI TUKAJ, PRI NAS, BILE ŽE TOPLEJŠA OBDOBJA IN TUDI HLADNEJŠA. RECIMO, KONKRETNO, ČE BI POGLEDALI PODATKE IZ BOTANIČNEGA VRTA V OBDOBJU FLEISCHMANA, TAM MED LETI 1843- 50, RECIMO, SO VELIKOKRAT RASTLINE CVETELE JANUARJA. RECIMO, EN BLAGAJEV VOLČIN JE CVETEL JANUARJA, KO DRUGAČE CVETI OD MARCA ALI APRILA NAPREJ. TAKO, DA SO BILA TUDI ŽE, TAKO V RELATIVNO KRATKEM OBDOBJU, TOPLEJŠA OBDOBJA, PA SEVEDA TUDI HLADNEJŠA. KAJ JE BOLJŠE ZA RASTLINE? TOPLEJŠE, NE, BI REKEL ČLOVEK? ODVISNO, KAJ HOČEMO, KER NEKATERE RASTLINE, ČE JE PRETOPLO, RECIMO, ZGINEJO, DRUGE SE POJAVIJO, TAKO DA NI VSE TISTO, RECIMO, OBIČAJNO JE TAKO, DA ČE JE ZELO TOPLO, SAJ TO SMO TUDI V LETOŠNJEM LETU LAHKO OPAZILI, MNOGE RASTLINE HITREJE ODCVETIJO, TAKO DA JE IZ TISTEGA ČLOVEŠKEGA VIDIKA, SEVEDA, MI BI VSE STVARI TAKO NAREDILI, KOT BI NAM USTREZALO, AMPAK TO OBIČAJNO V NARAVI NE GRE. NARAVA VČASIH DOPUSTI KAKŠNO STVAR, POTEM PA ČEZ KAKŠNO LETO NAZAJ UDARI, KAKORKOLI. TAKA JE. ŠE SREČA ZA NAS, NE?

STVAR JE ČISTO PREPROSTA. BOTANIČNI VRT JE PA NE ENEM MESTU VSE TISTO, KAR VIDITE LAHKO OD PREKMURJA, TJA DO ALPSKEGA SVETA, DO KOLPE, TJA DO OBALE, LAHKO TUKAJ, NEKAJ OD TEGA, NE VSE, AMPAK NEKAJ OD TEGA LAHKO TUKAJ VIDITE.
PA TUDI NEKAJ TUJEGA JE ŠE ZRAVEN.
PA SEVEDA TUJE, SEVEDA, VSE TISTO, KAR USPEMO SPRAVIT V RASTLINJAK V ZIMSKEM ČASU, KER SMO PAČ PROSTORSKO OMEJENI, SO VRSTE, TAKO IZ JUŽNE POLOBLE, SEVERNE POLOBLE IN TO JE DEJANSKO TISTO, KAR BOTANIČNI VRTOVI V SVETU NUDIJO, TISTO RAZNOLIKOST NA ENEM MESTU SAMEM. SE PRAVI, VI PRIDETE NA ENO RELATIVNO MAJHNO POVRŠINO IN TAM SPOZNAVATE RASTLINE OD TU IN TAM.
KER TA VAŠ VRT NI ZELO VELIK?
NE, NI, NAŠ VRT JE V EVROPSKEM MERILU. SPADA MED MAJHNE VRTOVE, TAKE KOT SO STARI VRTOVI, KI SO OD DVA DO ŠTIRI DO OSEM HEKTARJEV. TO SO VRTOVI, KI SO PONAVADI V PRESTOLNICAH UJETI V URBANI DEL IN SEVEDA SE TAM NE MOREJO ŠIRIT. TAM, KJER SO DOVOLJ ZGODAJ ZAČELI O TEM RAZMIŠLJAT, SO SEVEDA PUSTILI POVRŠINE IN JE TAM TUDI V MESTIH, SO VEČJE POVRŠINE. PRI NAS TEGA NI, AMPAK KLJUB TEMU JE TA VRT ZANIMIV IN TUDI V SVETU GA CENIJO.

NIMAMO TOLIKO PROSTORA. ZA MARSIKATERO OD TEH RASTLIN BI MORALI IMETI RASTLINJAK, KJER BI LAHKO DALI RASTLINO 20 METROV ALI PA 15 METROV ALI PA 10 METROV NOTRI, PA NIMAMO TEH MOŽNOSTI IN POTEM TO RASTLINO GOJIMO KOT VELIKO ČEBROVKO, KI JE NEKAJ METROV, RECIMO, TAM DO TRI, ŠTIRI METRE VISOKA, AMPAK RASTLINA TO PRENESE IN TUDI POVSEM DOBRO USPEVA. NI PA SEVEDA TO TISTA NARAVNA VELIKOST RASTLINE.
DA VAS VPRAŠAM ŠE, KAJ SODITE VI O TEM, DA SO NEKI PARKI, KJER VIDIMO POŽAGANA, OZIROMA POHABLJENA DREVESA, ZATO DA SPADAJO V NEKO GEOMETRIJSKO STRUKTURO IN TAKO NAPREJ? MENE BOLI SRCE, KO VIDIM, KAJ POČNO Z DREVESOM. NE VEM PA, KAKO VI GLEDATE NA TO. RAZLIČNI PRINCIPI SO. V NAČELU JE VRT OBLIKOVANI DEL NARAVE. SE PRAVI, NI NARAVNI DEL, AMPAK OBLIKOVANI.
TU JE ČLOVEK TISTI, KI MORA SKRBETI ZA TISTO, KAR JE TJA ZASADIL. ČE JE BIL VRT NAREJEN KOT, RECIMO, EN DEL, KJER BODO OBLIKOVANE KROŠNJE, ALI PA, RECIMO, ŽIVE MEJE, RAZLIČNE OBLIKE RASTLIN, POTEM JE TO TREBA ZDRŽEVAT NA TEM NIVOJU. SEVEDA, DRUGA STVAR JE PA, KAKO JE POTEM TO NAREJENO. ČE TO, RECIMO, NEKAJ LET ZAPUSTIMO, ALI PA ČE SE ODLOČIMO, DA BOMO ENO ŽE VELIKO DREVO OBGLAVILI, TO ZANESLJIVO NI LEPO POTEM. TUDI NI ZA RASTLINE DOBRO, KER DREVESA SICER PRENESEJO MARSIKAJ, VENDAR JIH S TEM STARAMO. ZATO SO TO TE STVARI, KI JIH JE TREBA STALNO POČET. TO JE UMETNOST, DEJANSKO, ZA TO JE TREBA VELIKO ZNANJA IN TO NI ENOSTAVNA STVAR, KI SE KAR TAKO NAREDI, VZAMETE MOTORKO IN POTEM OBREŽETE. NE GRE TAKO.
PA IMAMO ŠE NEKAJ KAR PRIHAJA IZ JAPONSKE, TISTI BONSAJ, ALI KAKO SE IMENUJE, TE PRITLIKAVE ZADEVE.
TO JE PA ŽE ZOPET, BI REKEL, POPOLNOMA DRUGA KULTURA, DRUGA FILOZOFIJA, KJER SE PRAKTIČNO MALO DOGAJA. TAM SO MAJHNI POSEGI, NEKAKO TUDI POTRPEŽLJIVOST, KAKO SE PRAKTIČNO ZA ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA, V BISTVU NEKAJ USTVARITE, AMPAK POČASI. TO NI TISTO, ZA DANAŠNJE DNI, KO SE VSE MUDI, KO MORA VSE BITI V TRENUTKU NAREJENO, PA ČE BI BILO DANES NAREJENO, JE ŽE PREPOZNO. V NARAVI NE GRE TAKO, TO JE PA, RECIMO, ŠE EN TAK, MOGOČE MALO BOLJ SKRAJNI PRIMER TEGA, KAKO SE MORAMO RES VZGAJAT ZA POTRPEŽLJIVOST.