Odprti kop - Večerni gost: Prof. Mirko Mahnič

Besedilo, Slike

Premiera: nedelja, 13. december 2009, Vse oddaje

DOBER VEČER, SPOŠTOVANE GLEDALKE IN GLEDALCI! NOCOJ JE MOJ VEČERNI GOST PROFESOR MIRKO MAHNIČ, REŽISER, PISATELJ, OBČUDOVALEC IN PROUČEVALEC PREŠERNA, AVTOR VRSTE KNJIG O SLOVENSKEM JEZIKU, PREDAVATELJ ODRSKEGA JEZIKA NA AGRFT, PREDAVATELJ GOVORA NA TEOLOŠKI FAKULTETI, NEKDANJI SPIKER NA RADIO LJUBLJANA IN RADIO BEOGRAD, MED GLEDALIŠČNIKI PA NAJBOLJ POZNAN PO TEM, DA JE BIL DOLGA LETA PRIJAZEN, VENDAR AVTORITATIVEN LEKTOR V LJUBLJANSKI DRAMI. NAPISAL JE PRECEJ KNJIG O ZGODOVINI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN NEKATERE STO TUKAJ, PRED NAMI NA TEJ MIZI, KASNEJE JIH BOMO ŠE NEKOLIKO PODROBNEJE PREDSTAVILI. LETOS V SEPTEMBRU STE PRAZNOVALI SVOJ 90. ROJSTNI DAN. PRISRČNE ČESTITKE.
HVALA LEPA.

ŠE LANI PA STE IZDALI VELIKO ŠTUDIJO V DVEH DELIH Z NASLOVOM POLOŽAJ SLOVENSKE GLEDALIŠKE OMIKE MED LETOMA 1941 IN 1947. TO JE NEKAKŠNA SOCIOLOŠKA ANALIZA VOJNEGA ČASA SKOZI KULTURNA DOGAJANJA, O ČEMER DO ZDAJ NISMO IMELI NOBENIH PRAVIH PODATKOV. PRIPRAVLJALI STE PA, BEREM, TOLE REČ, 20 LET. A JE TO RES?
JA, TO JE TOČNO.
KJE STE PA ISKALI VIRE PA VSE TO?
GLAVNI VIRI, KI SO ME NAJBOLJ ZAPOSLOVALI, SO BILI ČASOPISI TISTEGA ČASA, SAJ DRUGIH VIROV NI BILO, NOBENIH ŠTUDIJ O TEATRU NI BILO MED VOJNO, TAKO DA SEM VELIKO DELA IMEL Z VSEMI ČASOPISI. TO JE BIL SLOVENEC, JUTRO, SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKI DOM, TI ČASOPISI IN TE JE BILO TREBA PRELISTAT OD ZAČETKA DO KRAJA IN SI IZPISAT VSE ZADEVE, KI SO ZADEVALE DRAMSKO GLEDALIŠČE. POTEM DRUGE PODATKE SEM DOBIL NA INSTITUTU SODOBNE ZGODOVINE,

TAM NA KONGRESNEM TRGU, POTEM KAKŠNE POSEBNE... PA ŠE MORDA GLEDALIŠKI MUZEJ TUDI.
JA, SEVEDA, PA GLEDALIŠKI LIST IN VSE TO. JE BILO PA MENI V TOLIKO OLAJŠANO TO TEŽKO DELO, KER SMO IMELI SAMO ENO GLEDALIŠČE TAKRAT. TO JE BILO DRAMSKO V LJUBLJANI. NE TAKO KOT ZDAJ, TO BI BILO ZDAJ DELA, ČE BI OKUPACIJA ZAJELA TUDI TRŽAŠKO GLEDALIŠČE, MARIBORSKO GLEDALIŠČE, CELJSKO GLEDALIŠČE, TAKRAT SMO IMELI PA SAMO TO GLEDALIŠČE, PROFESIONALNO.
BILA PA SO GLEDALIŠČA, RECIMO, PARTIZANSKO, TO VEMO.
JA SEVEDA.
TO STE TUDI ZAJELI TUKAJ NOT?
JA, SEVEDA, TUDI. PARTIZANSKO GLEDALIŠČE SEM ZAJEL, KER SO ON I IMELI VEČ TEH SCEN. GLAVNO JE BILO SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE, NEKAKO NADALJEVANJE LJUBLJANSKEGA TEATRA NA OSVOBOJENEM OZEMLJU. TO JE BIL NASLOV TEGA TEATRA IN JE IMEL SVOJE MESTO V ČRNOMLJU. POTEM SO BILE PA ŠE POSAMEZNE TAKE, ZA MITING OSNOVANE...
TO AD HOC, BI REKLI. JA, NEKAK AD HOC, ZA POSAMEZNE BRIGADE, OZIROMA POSAMEZNE BRIGADE, ALI NE VEM KAKO BI SE TO IMENOVALO, SO OSNOVALE SVOJE SKUPINE IN TAM SO BILI TUDI DOBRI IGRALCI, ZANIMIVI LJUDJE, KI SO SODELOVALI IN SO SE UKVARJALI SAMO Z GLEDALIŠČEM, SAMO Z MITINGOM.
TEMU SO REKLI KULTURNIKI. JA, TO SO BILI KULTURNIKI.
A SO TO IGRALCI, KI SO POTEM POZNANI ZNANI NA PROFESIONALNEM ODRU? MISLIM, DA JE BIL MED NJIMI SAMO VALIČ, KI JE POTEM POSTAL... ALEKSANDER VALIČ?
JA, ON JE TUDI VODIL ENO SKUPINO, NE VEM, KATERE BRIGADE, SAJ TO PIŠEM NOTER, ČE BI RAVNO HOTELI. PA TO NI TAKO POMEMBNO. ON JE POSTAL POKLICEN, DRUGI, MNOGI IGRALCI SO SE PA ZATEKLI, KO SO ŠLI IZ LJUBLJANE V ČRNOMELJ IN TAM SE JE OSNOVALO POD OKRILJEM VLADE, TAKRATNE, PRAV POKLICNO GLEDALIŠČE, SLOVENSKO NARODNO NA OSVOBOJENEM OZEMLJU.

IN TO JE VELJALO KOT POKLICNO IN TI LJUDJE SO POTEM ŠLI, PO KONCU VOJNE, NAZAJ V LJUBLJANO?
NAZAJ V DRAMO. TAKO. VI STE ODKRILI ŠE ENO GLEDALIŠČE, ZA KATEREGA NISMO VEDELI DOLGO ČASA. PRI DOMOBRANCIH JE BILO ENO GLEDALIŠČE.
TUDI DOMOBRANCI SO TO IMELI, AMPAK NE TAKO MOČNO ORGANIZIRANO, KOT JE IMELA TO PARTIZANSKA LINIJA. ONI SO TUDI IGRALI IN TUDI SVETOVNI PROGRAM, MOLIERA IN TAKO NAPREJ, AMPAK V GLAVNEM SO IMELI VELIKO ŠIBKEJŠI PROGRAM. AMPAK JE BILO TO PRAV DOMOBRANSKO VOJAŠKO GLEDALIŠČE IN REŽISERJI SO BILI RAZLIČNI OFICIRJI, KI SO POTEM OGROMNO REŽIRALI TE STVARI. NOTER SEM NATANČNO ZABELEŽIL VSE, KAR SE MOGEL DOSEČI IN SE MI JE ZDELO, DA JE TO VREDNO OPISA, PRAV TAKO KOT PARTIZANSKO GLEDALIŠČE.
PARTIZANSKO GLEDALIŠČE JE IMELO TUDI IZVIRNA BESEDILA. BOR, RECIMO, JE PISAL... PA KLOPČIČ.
PA KLOPČIČ, JA.
A SO IMELI ONI TUDI, DOMOBRANCI? DOMOBRANCI SO TUDI IMELI, RECIMO, ENO TAKO IME JE NIKOLAJ JELOČNIK, KI JE POTEM ŠEL V ARGENTINO IN JE ZELO ZASLUŽEN ZA TEATER V ARGENTINI. ON JE BIL TAM GLAVNI ŠEF NEKAKO ZA GLEDALIŠČE.

DA ZAČNEMO NA ZAČETKU PRI VAS. PO ŠTUDIJU STE SLAVIST, SLAVIST Z DVEMA SEMESTROMA TEOLOŠKE FAKULTETE.
TAKO. A JE TO DOBRA KOMBINACIJA?
DOBRA. A KOMBINACIJA, ČE JE? KOMBINACIJA, TEOLOGIJA IN SLAVISTIKA.
MENI SE ZDI, DA JE V REDU. VELIKO LJUDI, KI SO ŠTUDIRALI TEOLOGIJO NEKAJ ČASA, PA SO POTEM ŠLI V DRUGO SMER, SO REKLI, DA JIM JE TEOLOGIJA OGROMNO DALA. DA NE BI NAŠTEVAL IMEN, DA KOMU NE BO NERODNO ZARADI TEGA, TU JE VELIKO TEOLOGOV, KI SO KONČALI TEOLOGIJO, NA KATERI SO CELO DIPLOMIRALI, NEKATERI SO SE CELO DALI POSVETIT V DUHOVNIKE, AMPAK SO POTEM NEKAKO NA SVOJE, KAKO BI REKLI, VZTRAJALI V TEM SVOJEM GLEDANJU.

AMPAK VI NISTE ŠLI S TEM NAMENOM NA TEOLOŠKO? NE, JAZ SEM ŠEL S TEM, KER SO SE MI PONUJALE SAMO TRI MOŽNOSTI. JAZ SEM BIL ZELO NAVEZAN ŽE OD DOMA, ŽE OD MATERE, OD STARŠEV, NAVEZAN NA STIK Z LJUDMI. VEDNO JE BILA V NAŠI DRUŽINI TA NAKLONJENOST DO BERAČEV, DO REVEŽEV, DO BAJTARJEV IN TAKO SE JE V MENI TUDI VZBUDILA TA LJUBEZEN DO PREPROSTEGA ČLOVEKA. IN TAKO SEM VEDEL, DA KO SEM MATURIRAL, DA IMAM SAMO TOLE, S SVOJIM ZANOSNIM ČLOVEKOLJUBLJEM TAKRATNIM IN SICER, ALI ZDRAVSTVO, BITI ZDRAVNIK, TO JE BILO PRVO ALI TEOLOG ALI PEDAGOG. TEOLOGIJA, DOBRO, MI JE BILA ZA REZERVO, ČEPRAV SEM SI ŽELEL TUDI TA POKLIC. ŽELEL SEM BITI TAKRAT DUHOVNIK, AMPAK GLAVNA MOJA ŽELJA JE BILA PA MEDICINA. TO JE TAKOJ ODPADLO, V HIPU, KO SEM VIDEL, DA IMA MEDICINSKA FAKULTETA SAMO ŠTIRI SEMESTRE IN DA BI MORAL POTEM ITI V PADOVO... LJUBLJANSKA JE IMELA SAMO ŠTIRI?
JA, PRED VOJNO. DA BI MORAL ITI V PADOVO V ZAGREB ALI PRAGA, TJA SO NAŠI ZDRAVNIKI TAKRAT HODILI IN DIPLOMIRALI. NO, MENI JE OSTALO POTEM SAMO, PO TEOLOGIJI, KO SEM PRESEDLAL NA SLAVISTIKO, SAMO FILOZOFIJA. AMPAK STE PA HITRO PRESEDLALI V BISTVU.
JA, HITRO, ENO LETO SEM BIL NA TEOLOŠKI FAKULTETI IN MORAM REČI, DA SEM BIL ZELO ZADOVOLJEN, ZELO MIREN, BREZ KAKŠNIH POSEBNIH TEŽAV, POTEM PA, KO JE PRIŠLO DO TEGA, ZARADI RAZLIČNIH VZROKOV, DA SEM ZAPUSTIL, VEČ ALI MANJ TUDI MALO PRISILNO, ZAPUSTIL GLEDALIŠČE, OZIROMA SEMENIŠČE, SEM DOMA BIL LEPO BREZ SKRBI. MAMA MI JE REKLA, FANT, PRAV JE, DA SI TO, ČEPRAV JE ŽELELA, DA BI BIL DUHOVNIK, KOT SO SI TAKRATNE MATERE V GLAVNEM ZELO ŽELELE TEGA.

TO JE BILO V BOHINJSKI BISTRICI? NE, TAKRAT JE BILA MOJA MAMA ŽE V LJUBLJANI. ŽE V LJUBLJANI.

AMPAK ROJENI STE TAM...
JA, SEVEDA. TUDI MAMA JE BOHINJKA, BISTRIŠKA, V BISTRICI BOHINJSKI.
REKLI STE MI, DA JE IMEL VAŠ OČE EN POKLIC, KI IMA ENO PRAV LUŠTNO SPECIALIZIRANO IME.
ON JE BIL FINANCAR. ON JE BIL ČLOVEK SAMO Z DVEMA RAZREDOMA LJUDSKE ŠOLE. TAKRAT JE BILO TO, TA MALE ŠOLE, POL SI PA KAR NADALJEVAL, PA SPET PRVI, DRUGI RAZRED, PA SPET PA DRUGI RAZRED.
A TAKO?
ON JE SAMO TO ŠOLO IMEL. IMEL JE PA STRICA, KI JE BIL DVORNI SVETNIK NA DUNAJU. TO JE BIL DR. KREMENŠEK. IN ON JE ZASLUTIL, DA JE V TEM MLADEM FANTU LE NEKA ISKRA IN GA JE POTEGNIL Z DEŽELE, IZ LAZ PRI PLANINI IN MU JE DAL MOŽNOST NASTAVITVE V TEJ SLUŽBI, DAVČNI NEKAKO SLUŽBI, KI JE KASNEJE POSTALA, V JUGOSLAVIJI, FINANCARSKA SLUŽBA. TO SO BILI LJUDJE, KI SO KONTROLIRALI PO GOSTILNAH, PO KRČMAH, KJER SE... INŠPEKTOR NEKE VRSTE.
JA, INŠPEKCIJA, ČE ON DAVKE PRAVILNO PRIJAVLJA?.
PA V KNJIGE ČE VSE VPIŠE. JA, ČE VSE VPIŠE IN TAKO NAPREJ, TAKO. TO JE BILA NJEGOVA NALOGA. IN OČE JE BIL ZELO BISTER, NEVERJETNO IN VSI SMO GA, OTROCI, ZELO CENILI, TUDI NJEGOVO PREMIŠLJENO, TEHTNO, KRATKO, JASNO GOVORJENJE. TO SMO VSI PO NJEM POSNEMALI IN KO JE PRIŠEL V TO PRVO SLUŽBO, SE JE ZAČEL UČITI FRANCOŠČINO. ON JE BRAL TAKRAT ŽE DOSTOJEVSKEGA, JE BRAL IVANA CANKARJA IN TA LJUBEZEN DO KNJIGE JE SEVEDA TUDI PREŠLA NA NAS. NAROČIL JE, RECIMO, LEPOSLOVNO ZBIRKO, KI JO JE IZDAJALA JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA. TO SO BILE SIJAJNO OPREMLJENE KNJIGE TAKRAT. IZDALI SO ENIH DESET KNJIG, POTEM JE TO TUDI PRENEHALO.

VAŠ BRAT JOŽA JE ENO LETO STAREJŠI OD VAS?
JE.
TA JE ŽE UMRL, NE?
JA. PRED DVEMA MESECEMA ALI KAJ TAKEGA. RAVNOKAR. BIL PA JE ENO LETO STAREJŠI OD VAS IN JE DOČAKAL 91 POTEM? NE, NI DOČAKAL. 1. OKTOBRA BI BIL ON STAR 91.
ON JE SEVEDA TUDI ZELO ZNAN V LITERARNIH KROGIH. ON JE BIL KOMPARATIVIST.
VELIKO BOLJ KOT JAZ, ON JE PAČ PO TEJ PLATI VELIKO POMEMBNEJŠA OSEBNOST BIL, BREZ DVOMA. AMPAK VI STE, KO STE ODKRILI LJUBEZEN DO BESEDE IN DO JEZIKA, PO OČETU MORDA, STE REKLI.
PO MAMI TUDI.
MAMA JE TUDI RADA BRALA?
MAMA JE RADA BRALA, MAMA JE LEPO GOVORILA. ONA SE JE V LJUBLJANI IZUČILA ZA ŠIVILJO IN V NAŠI DRUŽINI SE JE GOVORIL PRAV LEP JEZIK. SICER Z MALO REDUKCIJAMI, AMPAK Z NOBENIM NAREČJEM. NE ATOVO NOTRANJSKO NAREČJE, NE MAMINO BOHINJSKO NAREČJE. LEPO SE JE GOVORILO, TAKO DA JAZ, KO SEM PRIŠEL V LJUDSKO ŠOLO, NISEM IMEL NOBENIH TEŽAV, KI JIH IMA OTROK, KI JE ZRASEL V NAREČJU, POL TO ZAPISATI IN TUDI GOVORITI. TO ZAME NI BILO NOBENIH TEŽAV, KER SMO DOMA SKRBNO GOVORILI, LEPO GOVORILI, NE SICER ELKALI PA TI SO JEDLI POMARANČE, KOT IMA CANKAR, AMPAK GOVORILI SMO SPODOBEN JEZIK, NEPOSREDEN, PREPROST JEZIK, AMPAK LEP JEZIK. PA STE SI TAKRAT ŽE PREDSTAVLJALI SEBE KOT ČLOVEKA, KI DELA V GLEDALIŠČU, KOT LEKTORJA, RECIMO.
NE, NISEM IMEL ŠE NOBENE PREDSTAVE O GLEDALIŠČU.
LEKTOR JE GLAVNI SVEČENIK LEPEGA JEZIKA TUDI V TEATRU, NE?
JA, SEVEDA.
KER NISO VSI IGRALCI TAKŠNI, KI BI IZ SEBE LEPO GOVORILI. JIH JE TREBA TUDI... O, SEVEDA. VELIKO JE TREBA. TU JE ZANIMIVO, BI RAD OMENIL, DA SEM BIL MED LEKTORJI, NISEM BIL PRVI, ŠE ZDALEČ NE, TUDI PROFESOR BREZNIK, TA, KI JE PISAL NAŠE SLOVNICE. ON JE BIL TUDI LEKTOR V GLEDALIŠČU, POTEM JE BIL LEKTOR V GLEDALIŠČU ŽUPANČIČ. ON JE BIL ZELO NATANČEN, UPOŠTEVAN. IGRALCI, NAŠA STAREJŠA GENERACIJA, O KATERI BI RAD TUDI GOVORIL, GA JE SILNO SPOŠTOVALA IN KADAR SE JE ON POJAVIL V SVOJI LOŽI, V INTENDANTSKI LOŽI, JE BIL VES POGLED IN POZORNOST USMERJENA NANJ, KAJ BO REKEL K NJIHOVEMU GOVORU. IN ON SE JE VEČKRAT OGLASIL, SE JE KAR OGLASIL, TEGA JAZ NISEM UPAL NIKOLI NAREDITI, ON SE JE PA OGLASIL IN POPRAVIL.
AMPAK ON JE BIL TUDI DIREKTOR GLEDALIŠČA?
NE, DIREKTOR DRAME PA NI BIL NIKOLI. RAZEN, NE VEM, ČE NI BIL V ZGODNJIH LETIH. DIREKTOR JE BIL NEKI PAVEL GOLJA, PESNIK PAVEL GOLJA. ON JE BIL DIREKTOR DRAME. ŽUPANČIČ JE BIL SICER V GLEDALIŠČU ZAPOSLEN, AMPAK KASNEJE S TO NJEGOVO ZAPOSLITVIJO NI BILO VSE UREJENO. ON JE NEKAKO BIL BOLJ PREVAJALEC SHAKESPEARA POSEBNO IN NEKAKŠEN LEKTOR, NI BIL PA NIKOLI DIREKTOR. ON JE BIL TISTI, KI JE ODPRAVIL ELKANJE.

SEVEDA, TO JE PREDVSEM NJEGOVA ZASLUGA, JA.
A SE VI ŠE SPOMNITE, KAKO JE TO ZVENELO, ČE SO VSI ELKALI?
JA, SLIŠAL SEM ŠE, RECIMO, JUŠA KOZAKA, KO MU JE UŠLO, KADAR JE GOVORIL JAVNO, RECIMO NAM V TEATRU. ON JE BIL UPRAVNIK GLEDALIŠČA, PA JE PRIŠEL KAJ POVEDAT, TAKRAT MU JE KDAJ V ZANOSU, JE ZAELKAL. TO JE BILO ZADNJE, KAR SEM JAZ SLIŠAL ELKANJA.
JAZ SI PREDSTAVLJAM, DA ZA KAKŠNEGA STAREJŠEGA IGRALCA JE BILA TO TRAVMA. ON JE 20 LET ELKAL, NAKAR PRIDE GOSPOD ŽUPANČIČ IN MU REČE, NIČ VEČ.
NAJBRŽ JE BILA TO TRAVMA, GOTOVO, DA TO NI BILO PREPROSTO. KER TISTO JE BILO OBVEZNO, ELKANJE JE BILO OBVEZNO.
TOREJ NE SAMO NA KONCU... IN SE JE SMATRALO TUDI KOT NEKA ESTETSKA VREDNOTA GOVORNA. OPROSTITE.
HOČEM REČI, TA " L " NI SAMO NA KONCU BESEDE. SEM BIL, SEM ŠEL. SEM REKEL. TO JE BILO TO ELKANJE. JA, JA.
AMPAK TUDI SREDI BESEDE. MI REČEMO DVOUSTNIČNI U, JE TAKRAT BIL TUDI L, NE?
VOLK.
VOLK JE BIL, SEVEDA.

ŠKODA, DA NI STARIH POSNETKOV. A SO MORDA KAKŠNI POSNETKI IZ TEATRA, KJER VSI ELKAJO?
NEKAJ POSNETKOV JE, AMPAK DA BI PA JAZ VIDEL KAKŠNO, DA BI ZAZNAVAL, DA BI VEDEL ZA KAKŠEN POSNETEK Z ELKANJEM, TO PA NE. IMAMO NEKAJ POSNETKOV OD VEROVŠKA, RECIMO.
KI JE ELKAL ŠE?
JA, ON JE ELKAL, JA. AMPAK ON JE TAKOJ ZAŠEL V NAREČJE. TAKRAT TO NI BILO TAKO STROGO ZAHTEVANO. GLEDALIŠČE SE JE PRILAGODILO OBČINSTVU, POSEBEJ LJUBLJANSKEMU.

A LAHKO GREMO NAZAJ K VAŠI POTI?
JA, JAZ BI RAJE TO GOVORIL, KOT... RAJE BI TA PROBLEM, KAKO JE V MENI RASLA TA LJUBEZEN DO JEZIKA, KAKO SEM PRIŠEL DO LEKTORSTVA IN TAKO NAPREJ. MISLIM, ČE VAM SMEM TO, MISLIM, DA JE BILA MOJA PRVA ŠOLA OČE IN MAMA. JAZ ŠE ZDAJ, VEDNO, KADAR OBLIKUJEM EN STAVEK, PA SE MI ZDI MALO DVOMLJIVO, REČEM, KAKO BI MAMA REKLA. TO JE ZAME BOLJ VAŽNO, KOT VSA TISTA PRAVILA, KI JIH IMAMO O STAVČNEM REDU IN TAKO NAPREJ.
MAMA NI ELKALA?
KJE PA! MAMA JE LEPO GOVORILA, SAMO DA NI NAREČNO GOVORILA. POČAKAJTE, DA VAS TAKO VPRAŠAM. ZAKAJ, OD KOD PA JE PRIŠEL TA " L " V GLEDALIŠČE? SO LJUDJE GOVORILI NA L, ALI JE BILA TO ENA TAKŠNA IZMIŠLJOTINA?
NE, LJUDJE NIKOLI NISO GOVORILI NA " L ". TO JE BILA ENA SPAKLJIVOST, NIČ DRUGEGA. TO NI IMELO NOBENEGA ZGODOVINSKEGA OZADJA.
SAMO VISOKI GOVOR JE IMEL " L ", LJUDSTVO NI GOVORILO NIKOLI NA " L "?
NIKOLI, NIKOLI. JA, GOVORILI SO V ČASU PROTESTANTIZMA. JA, TO PA JA.
A TRUBAR JE ELKAL? TRUBAR JE REKEL VOLK, MISLIL, S TEM DEBELIM " L "- OM, TO JE ŽE BILO TAKRAT, AMPAK TO SO POTEM TI REFORMATORJI V NASLEDNJIH LETIH ZBRISALI IN PRISLUHNILI PREDVSEM GORENJSKEMU NAREČJU, KJER SE PA TO NIKOLI NI SLIŠALO. JE BIL VOLK, JE BILO REKU IN TAKO NAPREJ. REKLI STE, TRUBAR JE REKEL VOLK, KAKO MI TO VEMO? ZA GOVORICO, KAKO VEMO.
JA, NI POSNETKOV. JA, TO JE DOBRO VPRAŠANJE. SEVEDA VEMO, KER SE JE TA " L " ŽE IZ PRASLOVANŠČINE POJAVLJAL PA RUŠČINE, TO JE NEKA PRASLOVANSKA KVALITETA, KI SE JE PRI NAS IZBRUSILA POTEM V " U ", V " V ", TAKO DA TO JE HISTORIČNO.

ZDAJ BI VAS RAD PRIPELJAL DO KONCA VOJNE. VOJNE JE KONEC, LETA ' 45 SMO. VI STE TAKRAT ŠE ŠTUDENT, ALI KAJ STE POČELI?
KO SE JE VOJNA KONČALA, SEM BIL JAZ ŽE ENE DVE, TRI LETA DIPLOMIRAN SLAVIST. STE BILI V SLUŽBI ŽE?
NOBENE SLUŽBE NISEM IMEL MED VOJNO, NE.
POTEM PA VEM, DA JE VAŠ PRVI NASTOP LETA ' 45 DECEMBRA, KO VAS JE VAŠ PROFESOR KIDRIČ POVABIL K NEKI ODDAJI RADIO O PREŠERNU JE BIL NASLOV. IN VI STE NASTOPILI KOT RECITATOR.
PROFESOR KIDRIČ JE PREDAVAL V TEJ ODDAJI, SODELOVAL PA JE ŠE VLADIMIR SKRBINŠEK, NE VEM, KATERO PESEM JE ON POVEDAL, VSAK PO ENO. PA VITOMIL ZUPAN JE ENO PESEM POVEDAL PA JAZ SEM ENO PESEM POVEDAL. VITO JE DOBRO, ON JE KAR METAL TISTE TEKSTE, NE DA BI KAJ GLEDAL NA TISTO TEATRSKO FORMO ALI DEKLAMACIJSKO FORMO. ON JE BIL REVOLUCIONAR TUDI PO TEJ PLATI. PA NE VEM, KAJ JE ON POVEDAL. IN PROFESOR KIDRIČ JE BIL NAJBOLJ ZADOVOLJEN Z MANO, KOT POPOLNIM ANALFABETOM ZA TEATER.
A BI JAZ LAHKO MALO RAZLOŽIL TE SVOJE STVARI O JEZIKU? PROSIM, PROSIM.
POGLEJTE, PO TEJ FAMILIJI SEM BIL UČENEC V LJUDSKI ŠOLI IN MENI SE ZDI, DA JE BILO TAM ZAME ZELO VAŽNO PRAV TO, TA GOVOR. TO SEM NAJBOLJ PRISLUHNIL IN TE MOJE VZGOJITELJE, TO JE BILO ZAME NEKAJ SPOŠTOVANJA VREDNEGA.
SO BILI DOBRI, TO JE VPRAŠANJE. ODLIČNI.- KER NAMREČ VSI UČITELJI NISO NUJNO DOBRI. SEVEDA, SAJ TO HOČEM POVEDAT. TI UČITELJI SO, TAKRAT JE ŠE VELJALO, DA SE UČITELJICA NAJ NE BI POROČILA. ŠE TAKRAT, V MOJI MLADOSTI.

TO SEM SLIŠAL, JA. MI SMO IMELI ENO STARO GOSPO.
IN STE JO KLICALI GOSPODIČNA? NE, GOSPA SMO JI REKLI. JA, GOSPA. IN ONA JE BILA STRAŠNO BLAGA. MORAM POVEDAT, DA SICER GOVORIJO O TEH PALICAH PA UDARCIH UČENCEV PA TAKO NAPREJ. JAZ MISLIM, DA TI UDARCI ŠE ZMERAJ PADAJO. NE MOREBITI TOLIKO FIZIČNO, AMPAK UDARCI NAČINA GOVORJENJA TEH UČITELJIC, MNOGIH UČITELJIC. GOSPODOVALEN, ŽALJIV, PRISTRANSKI, TA NASTOP NJIHOV. VSEVEDEN. TO JIH JE VELIKO V SEDANJEM, KO NISO POKLICANI. JAZ MISLIM. IN ZDAJ, KO JE TOLIKO RAZPRAV O ŠOLSTVU, BI LAHKO REKEL, DA JE TUDI NA UČITELJSKI STRANI KRIVDA. JE PA RES, DA JE TO POKLIC, BRAL SEM ENEGA FRANCOSKEGA FILOZOFA, KI JE REKEL, KJER JE BILO V FRANCIJI VSE ZGUBLJENO, TAM SO VSE REŠILI PEDAGOGI. JEZIK, ZGODOVINO, NARODNO ZAVEST. TO JE RES. JAZ MISLIM, DA JE TUDI TU, PRI NAS, BIL UČITELJ TISTI. NE VEM, KOLIKO JE ŠE DANES, KOLIKO SE ŠE TA LINIJA DOMOLJUBJA, POŠTENOSTI, DELAVNOSTI, KOLIKO SE ŠE UVELJAVLJA V ŠOLAH. MISLIM, DA PREMALO, DA JE MNOGO LE UČITELJEV, KI SO URADNIKI. JAZ PA SMATRAM STROKOVNI, SO LAHKO VELIKI STROKOVNJAKI, AMPAK JAZ SMATRAM, DA JE PEDAGOG V LJUDSKI ŠOLI, PA TUDI V GIMNAZIJI, PREDVSEM USTVARJALEC IN JAZ GA SMATRAM ZA UMETNIŠKEGA USTVARJALCA, KAJTI ON FORMIRA ČLOVEKA ZA DOMOVINO, ZA DRŽAVLJANA, GA FORMIRA. IN TO JE VELIKA ODGOVORNOST, KI SE JE MI PRAVZAPRAV NITI NE ZAVEDAMO. MORA IMETI EN EROS, BI REKLI.

MISLIM, DA. TO STE PRAV POVEDALI. MISLIM, DA.
SAMO DANES PRIHAJAJO PRITOŽBE Z DRUGE STRANI. DANES JE MLADINA TISTA, KI IMA VSE PRAVICE IN ZELO MALO DOLŽNOSTI IN SE UČITELJI VČASIH POČUTIJO V KOT PREGNANE. TO JE RES. DA NE BI ZAŠLA V TO DEBATO, KI JE?.. OSTANIVA PRI JEZIKU, DOBRO. ZDAJ SVA BILA V OSNOVNI ŠOLI. KAJ PA V SREDNJI ŠOLI?
POGLEJTE, KOLIKO SMO MI V SREDNJI ŠOLI, JAZ SEM IMEL PROFESORJE ZA SLOVENŠČINO IN SICER SEM IMEL PREGLA, SEM IMEL RUPLA, SEM IMEL ENEGA PROFESORJA, KI JE ZGINIL IZ MOJE ZAVESTI, TUDI S TEGA SLAVISTIČNEGA OKOLJA. GA NI BILO VEČ. VIMPOLŠEK SE JE PISAL. TO JE BIL EN ČLOVEK, KI SEM SI GA ZAPOMNIL PO DOLGIH PRSTIH. ON NAS JE TAKO LEPO UČIL, VESTE. ON SE JE POTRUDIL, DA JE TA ZOPRNA PRAVILA, SLOVNIČNA, UPESNIL. ON NAS JE NAUČIL PESMICE, KAKO SE VEŽE TA PREDLOG, S KATERIM SKLONOM SE VEŽE. TO SMO VSE V PESMICAH. ON NAM JE SKUŠAL TO OLAJŠATI. TO NAM JE BILO ZELO VŠEČ. SE ŠE SPOMNITE KAKŠNE PESMICE?
NOBENE. SEM PRAV PREMIŠLJEVAL ŽE VEČKRAT, TO ZDAJ DANES PRVIČ, AMPAK SEM ŽE VEČKRAT PREMIŠLJEVAL, KAKO RAD BI VEDEL KAKŠNO PESMICO. ON SE JE VES RAZDAL. KAR NAENKRAT GA NI BILO VEČ. NE VEM, A SO BILA TO NEKA PREDVOJNA, TAKA, TA STARA, PRED DRUGO VOJNO, KAKŠNA POLITIČNA OBRAČUNAVANJA, KER TUDI NAŠ NAJPOMEMBNEJŠI UČITELJ MOJE GENERACIJE, V NAŠI GIMNAZIJI, JAZ SEM KLASIČNO GIMNAZIJO DELAL, JOŽA, BRAT, TUDI KLASIČNO, AMPAK ON V ŠENTVIDU, JAZ PA V LJUBLJANSKO KLASIČNO. MI SMO IMELI PROFESORJA KOZAKA. TUDI ON JE NENADOMA ZGINIL. NEKAM SO GA PREMESTILI IN GA NISMO VIDELI. VSO VIŠJO GIMNAZIJO ME JE PA KOZAK UČIL. ON JE BIL IZREDNI PROFESOR. ON NAS JE NAUČIL LJUBITI TA JEZIK, IMETI RAD.

KATERI KOZAK JE BIL TO? TO JE BIL DR. FERDO KOZAK. JUŠ JE BIL TUDI PROFESOR, ON JE PA ZGODOVINAR. JE UČIL NA POLJANAH, MEDTEM KO JE BIL FERDO NA KLASIČNI GIMNAZIJI.
IN JE BIL DOBER PROFESOR? ODLIČEN, ODLIČEN, AMPAK ON NAS NI MUČIL S TISTIMI LETNICAMI IN TAKO NAPREJ, KOT DELAJO SLABI SLAVISTI. ON JE TISTO MIMOGREDE OPRAVIL, AMPAK VSO GLAVNO SVOJO MISEL JE POSVETIL NAM, NAŠI VZGOJI. ON JE GOVORIL VELIKO O POLITIKI. ON JE GOVORIL O HITLERJU, O NEVARNOSTI, KI NAM GROZI, O ČLOVEKOVI SAMOSTOJNOSTI, O SVOBODNOSTI ČLOVEKA. TO SMO MI SAMO POSLUŠALI. DRUGO, TISTE STVARI, JE BILO SAMO PO SEBI UMEVNO, TISTO SNOV. PREDVSEM ME JE NAUČIL, RECIMO, VELIKO STVARI. ENA IZMED TE JE, DA NIKOLI NE BODI VSEVEDEN. ON JE VPRIČO, KO SMO GA KAJ VPRAŠALI, JE REKEL, JA, TEGA PA NE VEM. TEGA PA JAZ NE VEM, JE REKEL. DAJTE VPRAŠAT KAKŠNEGA DRUGEGA, KI JE BOLJ UČEN. ON JE TO PRIZNAL VEDNO IN JE BIL ZELO OBZIREN DO VSAKEGA OD ŠTUDENTOV. ON NAS JE VIKAL, VEDNO, KOT SO NAS V KLASIČNI GIMNAZIJI. VIKALI OD PRVEGA RAZREDA DO OSMEGA. SKOZ. JAZ SEM TO NAVADO UVEDEL TUDI NA JESENIŠKI GIMNAZIJI IN PRI TEH DEKLICAH, KI SEM JIH UČIL, MOJA PRVA SLUŽBA, SEM JIH VIKAL. IN NA JESENICAH, SEVEDA, JE PA TO BILO PRAV NEKAJ ČUDNEGA, KER TAM SO SE DELAVCI PA TAKO NAPREJ, TO JE BILO OBIČAJNO, DA SE JE VSE TIKALO V TEJ DELAVSKI DRUŽBI. IN V PRVI GIMNAZIJI JE BILO, SEM PRIŠEL TJA V RAZRED PA SEM JIH ZAČEL VIKAT. PA SEM GA POKLICAL, SEM REKEL, VI, KAKO SE PIŠETE? JE REKEL, SAJ ME NI TREBA VIKAT. SEM REKEL, MISLIM, DA JE DOBRO. JAZ VAS BOM BOLJ SPOŠTOVAL, VI PA MENE. JE REKEL, JA, TO JE PA RES, SAJ TO JE PA RES IN VES RAZRED SE JE, SAJ VESTE, TO SO TISTI ŠOLSKI SMEHI, JE BRUHNIL V SMEH OB TEJ IZJAVI TEGA FANTA. MED MOJIMI UČENCI JE BIL TUDI PAVLE ZIDAR.

KO STE BILI VI PROFESOR ŽE? JA, JA.
KJE JE BILO TO?
NA JESENICAH. IN VESTE, TO SO BILI PRVI JESENIŠKI MATURANTI, TAKRAT JE BILO SAMO DO 6. GIMNAZIJE IN JAZ SEM TUDI TU ZELO PAZIL IN ONI SO PRISLUHNILI VSEMU, KAR JE ZADEVALO JEZIK. ZAKAJ? ZATO, KER SO ONI PRIŠLI VSI IZ NEMŠKIH ŠOL.
TO JE BILO ZNANO, DA SE TUJCI NAJLEPŠE NAUČIJO NOVEGA JEZIKA.
NE, NE, NISVA SE RAZUMELA. ONI SO BILI OKUPIRANI Z NEMCI IN VSA NJIHOVA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IN MEŠČANSKOŠOLSKA JE BILA NEMŠKA. ONI NISO ZNALI NIČ PO SLOVENSKO NAPISAT.
SO SE PA MORALI NAUČITI POTEM SLOVENSKO.
SEVEDA.
NO, SAJ TO MISLIM, JA. TO, TO JE BILO VELIKO DELO. IN MORAM REČI, TO SO BILI LJUBEZNIVI DO MENE, PRISLUHNILI IN JAZ SEM IMEL SEVEDA VELIKO VESELJE ODPIRAT TEM LJUDEM NAŠ JEZIK IN PA TUDI KNJIŽEVNOST. JAZ SEM SI ZAPISAL NEKAJ VAŠIH POSTAJ, KO STE BILI PROFESOR. VI STE ŽE POVEDALI JESENICE, POTEM IMAM, DA STE BILI PROFESOR NA ŽENSKI GIMNAZIJI.
TO JE BILA MOJA PRVA PROFESURA. KJE JE BILO TO. V LJUBLJANI?
V LJUBLJANI, JA. TO JE BILA EDINA ŽENSKA GIMNAZIJA. TAM SEM UČIL SAMO DVA MESECA, DO KONCA LETA ' 45, POTEM SO ME PA ŽE PREMESTILI NA JESENICE. ZAKAJ PA?
TO JE BILO PA, POPISUJEM V TEJ KNJIGI ZELO NATANČNO.
A JE S TO VAŠO TEOLOGIJO KAJ V ZVEZI?
NE, NIČ, GLEDE TEGA NISEM IMEL NIKOLI TEŽAV.
AMPAK VI STE BILI KRŠČANSKI DEMOKRAT, KOCBEKOVA LINIJA.
SOCIALIST.
SOCIALIST, JA. KOCBEKOVA LINIJA, NE?
JA.
KOCBEK JE TUDI PRIŠEL POTEM RAHLO NAVZKRIŽ ŽE Z?.
S CERKVIJO.
JA, S CERKVIJO TUDI, AMPAK Z OBLASTJO POL NA KONCU, NE?
SEVEDA. TO JE PA ENA TAKA VELIKA ŠTORIJA, DA JE MIDVA NE BOVA MOGLA ZDAJLE OBRAVNAVAT.

NI TREBA, AMPAK A JE TO BILO, KAR JE VAM ŠKODILO PRI TEH SLUŽBAH.
NE, NE, TUDI NE TO. PRVI SPOPAD JE BIL PRAV DECEMBRA, KO SO MI NAJPREJ ZAPLENILI MOJ ROMAN, KI SE VESEL, DA SO GA ZAPLENILI, PA JE BIL ŽE V TISKARNI, NIČ, ENA SENTIMENTALNOST, NIČ DRUGEGA. A JE BIL SUBVERZIVEN?
NE, NE, AMPAK GLAVNI JUNAK JE BIL DUHOVNIK. IN POTEM, KAR JE PA VRGLO NAME SLAB GLAS PO VSEJ SLOVENIJI, JE BIL PA SESTANEK VSEH PEDAGOGOV, SLOVENSKIH, KI SO PRIŠLI V LJUBLJANO V KINO MATICA. TAM JE BILO ZBOROVANJE IN NAMEN TEGA ZBOROVANJA JE BILO, IZKLJUČITI IZ GIMNAZIJ VSE OTROKE, VSE GIMNAZIJCE, KATERIH STARŠI SO KAKORKOLI SODELOVALI Z DESNICO.

IN TAKRAT SEM BIL JAZ TOLIKO ŠE MLAD PA NEUMEN PA PREDRZEN, DA SEM REKEL, NE, TO JE NEMOGOČE.
OTROCI NISO KRIVI PAČ, NE? SEVEDA, OTROCI NISO KRIVI. IN ME JE TISTI PREKINIL, BIL JE TO SERGEJ KRAIGHER, JAZ NISEM NIČ VEDEL, KAJ JE TO ZA ENA VELIKA ŽIVINA, JAZ SEM MISLIL, DEBATIRAMO ČISTO MED SABO, SEM DVIGNIL ROKO, DA BI ŠE GOVORIL NAPREJ IN SO SE MOJI SODRŽAVLJANI VSI OBRNILI NA STOLIH PROTI MENI, SI ŽE GOVORIL, JE ŽE DOBRO, JE ŽE VSE V REDU. JAZ SEM PA REKEL, NE, NISEM ŠE KONČAL IN SEM IZSILIL ŠE EN SVOJ POSEG IN TAKRAT SEM REKEL, DA JE TO FAŠIZEM. OSTAL SEM?.. TO BESEDO STE UPORABILI?
PROSIM?
TO BESEDO?
TO BESEDO. TO JE BILA PA HUDA REČ.
HUDA REČ. SI MORETE MISLIT! IN SEM OSTAL ŽIV. ZAME JE POSREDOVAL PROFESOR KIDRIČ, TO VEM DA, POTEM TUDI TO MOJE ŽIVLJENJE, JAZ NISEM IMEL NOBENEGA GREHA PROTI TEMU PARTIZANSTVU, PROTI OSVOBODILNEMU BOJU, NAROBE, BIL SEM ZELO DOBRO GOR VZET, KOT SE TEMU REČE, VSA ŠTIRI LETA.
V LJUBLJANI, NE?
JA, SEM BIL V TEM NAPETEM POLOŽAJU ENEGA AKTIVISTA, ZELO DELAVNEGA.
KAJ STE POČELI AKTIVISTI?
PROSIM?
KAJ SO POČELI AKTIVISTI?
ONI SO IMELI RAZLIČNE, NEKATERI SO BILI RAZOROŽEVALCI, ZBIRALCI OROŽJA IZ ROK OKUPATORJA. SO ITALIJANSKE VOJAKE USTAVLJALI IN JIM VZELI OROŽJE. IN JIM VZELI OROŽJE, JA. TO SE JE VEČKRAT DOGODILO. POTEM SO BILE NOČNE AKCIJE PISANJA, RAZMETAVANJA LISTKOV IN TAKO NAPREJ. POTEM SO BILE PA POSEBNE ENOTE, KI SO OBVEŠČALE, KJE SE STRAŽE NAHAJAJO, KAKO IN KAKO. PA TUDI NADZOR ŽE NAD PORAJAJOČIMI SE BELOGARDISTI. TO JE BILO ŽE ' 41. LETA. IN VI STE SODELOVALI V TEH?.

JAZ SEM SODELOVAL V TEM DIVJEM RAZOROŽEVANJU.
STE VZELI ITALIJANOM PIŠTOLO. JA.
PA TO JE BILO NEVARNO, NE
JA, SEVEDA. ENKRAT JE BILO TO TAM PRED SEDANJO VLADNO PALAČO, NA TEJ STRANI, KJER JE TUDI DRŽAVNI URAD, PREDSEDNIKOV URAD. TAM JE BILA ENA HIŠICA ZA SOVDATA IN VOJAK JE TAM NOT STAL, BIL JE EN STAREJŠI ČLOVEK. MI SMO BILI VEDNO TAKO ZORGANIZIRANI, DA JE NEKDO ŠEL NAPREJ, PA ŠE SPREMSTVO NJEGOVO, DVA FANTA. DVA SVA PA BILA, DA SVA OPOZARJALA, ČE JE KAJ Z ULIC PRIHAJALO, ČE KAKŠNA MOTNJA EVENTUELNO PRIDE. IN TISTA DVA STA ZAHTEVALA OROŽJE IN TAKRAT, TO SEM EDINKRAT DOŽIVEL, SE JE TA KARABINJER UPRL, HOTEL OROŽJE, TAKRAT GA JE ŽE NAŠ USTRELIL. ITALIJANI SO TAKOJ ZAČELI POKAT, SAMO DA JE SLIŠAL POKANJE, SO POVSOD ZAČELI STRELJAT. VELIKO STRELJANJA JE BILO IN JAZ SEM SE ZATEKEL V GOZD, NA ROŽNIK IN SEM CELO NOČ TAM PREŽIVEL. NISEM VEDE, PONOČI, NISEM MOGEL ITI DOMOV. IN SEM CELO NOČ TAM, TUDI PRESTRAŠEN PREŽIVEL. NISEM BIL NOBEN JUNAK. BI SE VRNIL RAD K PROFESORJU KOZAKU. JA, PROSIM.
ON JE BIL RES NAŠ VZGOJITELJ, NE SAMO PROFESOR. ON NAS JE FORMIRAL PO TEJ PLATI, PO TEJ, KAKO BI REKEL, INDIVIDUALISTIČNI, PO TEJ SAMOSTOJNOSTI, SAMOSTOJNEM MIŠLJENJU. ON NI TERJAL, ON NI NIČ PROPAGIRAL. ON ŠE NI BIL KOMUNIST, NE VEM, ČE JE SPLOH POTEM BIL, PO VOJNI, KO JE PRIŠEL ZA MINISTRA. NE VERJAMEM. BIL JE PA EN LEVIČARSKI LIBERAL Z ENIM MASARYKOVSKIM GLEDANJEM NA POLITIKO. HOČETE KAJ VPRAŠAT? JAZ BI VAS POPELJAL ŠE MALO NAPREJ. TUKAJ IMAM PODATKE, DA STE BILI PA TUDI DIREKTOR VOJAŠKE GIMNAZIJE. JA, TO JE BILA VOJAŠKA GIMNAZIJA NA BOHINJSKI BELI IN ZANJO SO DAJALI UČNO MOČ JESENIŠKA GIMNAZIJA. IN NAŠ DIREKTOR, PROFESOR AŽBE, NA JE DOLOČIL, KATERI BOMO ŠLI IN JAZ SEM BIL DOLOČEN ZA PREDSEDNIKA TE SKUPINE PROFESORJEV NA BOHINJSKI BELI IN PROFESOR AŽBE JE TUDI SAM, KOT MATEMATIK, KOT DIREKTOR, JE BIL POL MENI PODREJEN, JE TUDI ŠEL V TO SKUPINO, PA ENE DVE PROFESORICE, ŠTIRJE SMO BILI. IN SMO SE VSAK TEDEN DVAKRAT VOZILI. SO NAS PRIŠLI ISKAT Z ENIM TAKIM, ZA RDEČI KRIŽ AVTOMOBILOM, KI SE JE VEDNO MALO, PRI BOHINJSKI BELI MORAŠ ITI SKOZ TUNEL IN TAM JE ZELO HITER OVINEK IN TAM SMO VEDNO SE NAGNILI NOT V TRAVO.

TI FANTJE SO SEVEDA IMELI ŽE NEKAKŠNE OFICIRSKE ČINE, VSI TI, KI SMO JIH UČILI.
A TO SO BILI PREKALJENI PARTIZANI, SEVEDA.
JA, PA KAKO! SAMI TAKI JUNAŠKI, ZASLUŽNI. AMPAK DOBRI KAMARADI, VESTE, MI SMO SE ZELO RAZUMELI Z NJIMI IN ŽELJNI SE UČIT, SAMO NJIHOVE GLAVE SO BILE POPOLNOMA NEIZVEŽBANE V TEM INTELEKTUALNEM SMISLU. ONI SO TO TEŽKO DOJEMALI. ABSTRAKTNE STVARI, IDEJE, NE?
TAKO JE, TUDI NAJBOLJ PREPROSTO STVAR, RECIMO, POVEDAT, KAJ JE TO PESNIK, ALI PA PRI MATEMATIKI, RECIMO, PRI ZEMLJEPISU, PRI ZGODOVINI, PRI SLOVENŠČINI. CEL KUP PROBLEMOV, KER NISO BILI DORASLI. AMPAK ONI SO SE TRUDILI IN EDEN OD NJIH JE REKEL ZMEROM, PA SO BILI DOBRI, MI JE REKEL, VES JE BIL POTEN, JE REKEL, NIKOLI NISEM BIL MOKER, AMPAK TULE, KO JE DOBIL VPRAŠANJE, SE JE PA SPOTIL DO KRAJA. PRAVI, KAJ BORBA, TO JE HUJŠE!
PA NISTE BILI DOLGO TAM? BILI SMO, ENO LETO SMO UČILI, TOLIKO, DA SO ON I PRIŠLI DO IZPITOV IN TISTI, KI JE NAREDIL IZPIT, JE BIL SPREJET, JE LAHKO NADALJEVAL SVOJO OFICIRSKO KARIERO, MEDTEM KO DRUGI SO BILI ODSTRANJENI. ALI SO ŠLI NAZAJ V VOJSKO, NISO DOBILI ČINA, NISO MU PRIZNALI ČINA VEČ.
POTEM STE ŠLI PA MED FILMARJE. TRIGLAV FILM, NE?
ČAKAJTE, JA, NE, NAJPREJ SEM BIL ŠE V LJUBLJANI. Z JESENIC SO ME POSLALI V LJUBLJANO, TO JE BILO SPET ENO TAKO, PREVEČ BI BILO TREBA PRIPOVEDOVAT, AMPAK JE BILO SPET KAZENSKO, SAMO DA V LJUBLJANO. ALI STE SPET KAJ REKLI TAKO NERODNEGA?
NE, NAPISAL SEM EN ČLANEK V JESENIŠKI GLEDALIŠKI LIST IN TISTO JE PA POVZROČILO EN HALO, DA MI JE NATO ENA SLAVISTKA, KOMUNISTKA, KI JE BILA ZAME ZELO V REDU ČLOVEK IN JE TUDI OBZIRNO, KOLIKOR JE LE MOGLA, NAPISALA, AMPAK ČISTO TIPIČNO, TAKO POLITIČNI, KOMUNISTIČNI ČLANEK, KI JE LETEL VES NAME, AMPAK TAKO JE BILA NOBEL, DA NI MOJEGA IMENA IMENOVALA, SAMO JESENICE. TO PA. IN SO VSI VEDELI, ZA KOGA GRE. PO TEM ČLANKU JE PRIŠLA KOMISIJA NA JESENICE, POGLEDAT MOJE DELO. IN JE BILA TA KOMISIJA, 14 LJUDI, NAVZOČA V VSEH MOJIH RAZREDIH, KJER SEM POUČEVAL. UČENCI, KO BI VI VIDELI, KAKO SO ONI POGRUNTALI, PA SO BILI VSI SKOJEVCI, V MOJEM RAZREDU, ŠESTI RAZRED, VSI SO SE AVTOMATIČNO VPISALI V SKOJ, AMPAK OHRANILI SO SVOJO GORENJSKO PAMET. ONI SO TAKOJ VEDELI, DA JE MAHNIČ V NEVARNOSTI, DA JE V ZADREGI, DA JE ZARADI TEGA PRIŠLA KOMISIJA. TO NI BILO TEŽKO SPOZNAT IN TAKOJ SO TUDI STARŠEM POVEDALI, TAKO DA SO STARŠE RAZBURILI, TO JE BILO NEKO RAZBURJENJE NA JESENICAH, POZNEJE ŠE KAKŠNO HUJŠE IN TAKO SMO POTEM TO OPRAVILI S TO KOMISIJO. JAZ SEM ODLOČNO ZAVRNIL, SEM REKEL, JAZ POZNAM SVOJ POSEL, TAKO SEM BIL PREDRZEN, TAKO ZAVEROVAN V SVOJE ZNANJE. SAJ SEM BIL RES, SEM ZNAL SVOJ POSEL SLAVISTIČEN. JAZ SEM TO ZNAL IN SEM REKEL, JAZ SEM ZNAL IN SI NE PUSTIM DOPOVEDOVAT TULE NOBENE STVARI. NOBENE. TAKO OSTRO, VESTE. IN SEM VSTAL, SIROTA, KORAJŽNA, MLADA IN SE VSTAL IN ŠEL DO VRAT IN ZALOPUTNIL VRATA IN ŠEL. ONI SO OBNEMELI, DRUG DAN SO MI KOLEGI MOJI, TO SO BILI PA SAMI SIBIRCI. JESENICE SO BILE SIBIRIJA ZA PROFESORJE. TISTI, KI NI BIL PRAVI, JE ŠEL NA JESENICE. TAM SMO BILI SAMI TAKI REVEŽI, AMPAK SAMI KOLEGI, TO JE BILA NAJLEPŠA DRUŽBA, KAR SEM JIH V SVOJEM SLUŽBENEM ČASU IMEL. TAKO KAMARADSTVO. NOBEN NI ZINIL NOBENE BESEDE, NOBEDEN NI NIČ REKEL, AMPAK DIREKTOR JE PA DRUGI DAN, KOMUNIST, ON JE BIL PA ZAVEDEN, MI JE REKEL, MAHNIČ, TI ČESTITAM, PRAV SI IMEL. TO JE BIL POTEM TUDI VZROK MOJE PREMESTITVE V LJUBLJANO IN V LJUBLJANI SEM PA PRIŠEL NA ČISTO NEKAJ DRUGEGA. JESENIŠKA GIMNAZIJA, TO JE BILA MALA UNIVERZA. TO SO BILI DIJAKI, KI SO HLEPELI PO ZNANJU, DISCIPLINIRANI, VOLJNI DELAT. MENI SO, RECIMO, NAREDILI CEL ELABORAT. VSAK JE DOBIL ENO KNJIGO CANKARJEVIH, IZIDORJEVIH. 20 KNJIG JE IVANA CANKARJA. IN SEM JIH PROSIL, NAJ IZPIŠEJO VSE, KAR ZADEVA DEŽ, SOLZE, KAVO, VSE, KAR JE MOKRO IZ CANKARJA. ZA NJEGA JE ZNAČILNA TA VLAGA PA TA JEZERA PA TAKO NAPREJ. DA BI ŠLA MEGLICA Z JEZERA. TO JE BILA NJEGOVA, TAKA LJUBA PESEM. TI ŠTUDENTJE SO MI TO NAREDILI. PA KAKO! VSAK JE NAREDIL NEKAKŠNIH IZPISKOV, VSAK STAVEK, KJER JE BILO NOTER KAJ TAKEGA IN TAKO SEM DOBIL CEL ELABORAT. TUDI TO SO MI OČITALI. NAMESTO, DA BI JIH V DRŽAVNEM SOCIALISTIČNEM DUHU VZGAJAL, PA TAKE STVARI POČNEM. O MOKRIH ZADEVAH.
JA.

ALI STE KAJ ZASLEDOVALI SVOJE UČENCE? JE KDO POSTAL POTEM LITERAT ALI UMETNIK ALI KAJ TAKEGA? MI SE VSAKO LETO DOBIMO, TO SO PUNCE IN FANTJE, ZMEROM MANJ JIH JE, TUDI ONI SO ŽE PRI 70- IH. JAZ SEM BIL SAMO SLABIH 10 LET STAREJŠI OD NJIH, KO SEM BIL NJIHOV PROFESOR. IN ONI SO ZDRAVNIK, ARHITEKT, DVA GOZDNA INŽENIRJA, DVA SLAVISTA.
KAKŠEN IGRALEC?
TA JE BIL PA PRIVATNIK, TO JE BIL PA BALOH.
KATERI?
BALOH, MI REČEMO TA AKCENT. BALOH.
A BALOH?
JA, AMPAK ON JE KOT PRIVATNIK DELAL. MIHA BALOH?
MIHA BALOH. ON JE BIL TAKRAT 20- LETEN. JAZ BI VAS ŠE NEKAJ NA TE JEZIKOVNE ZADEVE, KER VEM, DA SO VAM BLIZU. VI PRAVITE, DA MARSIKATERI IGRALEC NE ZNA LOČITI MED PADAJOČIM ALI RASTOČIM NAGLASOM. TONEMIKA JE TO, NE? TO IMENUJEMO INTONACIJA.
IN TO SMO NEKATERI, JAZ SEM TUDI ŠTAJEREC IN SE SPOMNIM, KO SEM DELAL IZPITE, ME JE ZAČEL SPRAŠEVAT PROFESOR O NEKI TONEMIKI IN NIČ NI DOBIL PRAVEGA, JE REKEL, OD KOD STE PA VI DOMA, SEM REKEL IZ MARIBORA. PA VAM JE REKEL, VAM OPROŠČAM.
VAM OPROŠČAM, VI STE GLUHI ZA TE STVARI.
TAKO. NE SAMO GLUHI. TE INTONANČNE PRILIKE SO NA SLOVENSKEM RAZDELJENE. TO JE ZAPADNI DEL, GORENJSKA, DOLENJSKA, TA DEL, IMA TO INTONACIJO, KI JE TUDI NEKAKO URADNA. DRUGI DEL JE PA DIAMETRALNO NASPROTEN. KAR JE NA GORENJSKEM RASTOČE, JE TAM ZANESLJIVO PADAJOČE
ALI NAM LAHKO MALO ILUSTRIRATE?
RECIMO, ČE REČETE ŽENA, ONI REČEJO ŽENA, MOJA ŽENA JE PRIŠLA. GORENJEC NE BO NIKOLI TEGA REKEL. MOJA ŽENA JE PRIŠLA, ŽENA, NE PA ŽENA. TO SO INTONANČNE RAZLIKE. POLEG TEGA?.

IN TO MORATE VI PRI IGRALCU SLIŠAT IN GA POPRAVLJAT ALI KAKO?
NE. TEGA NE, TO NE SMEMO. INTONACIJA NI OBVEZNA PRAV ZARADI TE VELIKE RAZLIKE. POTEM SMO MI, ŠTAJERCI, DOBILI MALO ODPUSTKA POL, KER MI TEGA NE ZNAMO.
SEVEDA, POGLEJTE FURJANA. ON JE BIL ABSOLUTNI ŠTAJEREC, TA IGRALEC.
JA, MAKS. JA, MAKS FURJAN, JE ABSOLUTNI ŠTAJEREC, Z VSEMI NAPAČNIMI INTONACIJAMI, AMPAK JE IMEL VSO PRAVICO. NIKOLI NISEM, SVA SE POGOVARJALA O INTONACIJI, AMPAK ON JE BIL GLUH. JAZ SEM RAZBRAL IZ TEH VAŠIH KNJIG, RECIMO, KAKO STE VI VEDNO BILI NAKLONJENI KLASIČNI IZGOVORJAVI IN KLASIČNEMU JEZIKU IN IMAM TUDI ENO MISEL, NE VEM, ČE JE VAŠA. KAJ JE MODERNA KONVERZACIJA? MODERNA KONVERZACIJA SE IZRODI V NEKAKŠNO NEOPATETIKO, CEPLJENOST S PROSTAŠTVOM IN SUROVOSTJO. TO JE MOJE.
TO JE VAŠE?
JA, TO JE MOJE.
JE HUDA DIAGNOZA, AMPAK VERJETNO DRŽI.
JAZ BI PRIŠEL KASNEJE DO TEGA. RAD BI ŠE PREJ?..
VI STE REKLI, DA BOSTE NEKAJ PREBRALI.
SAJ TO BO ZDAJ.
PROSIM, JA, KER NIMAMO VEČ VELIKO ČASA, A VESTE.
KOLIKO PA IMAVA?
IMAVA ŠE KAKŠNI DVE MINUTI PA POL.
ZAKAJ SE NISVA PREJ POGOVARJALA O TEM? TE SLOVNIČNE ZADEVE, KOGA PA TO ZANIMA? TEATER BI PA LJUDI ZANIMAL.
JA, TO JE PA MOJA NAPAKA. AMPAK JAZ SEM PREPRIČAN, DA SE BO MARSIKDO SPOMNIL TUDI SVOJIH TEŽAV V ŠOLI.
TO MI JE PA ŽAL, VESTE, TO MI JE PA ZELO ŽAL, KER TO JE PA TISTO, ZARADI ČESAR SEM SE NAJBOLJ VESELIL TEGA NAJINEGA SREČANJA. STARI TEATER, STARI IGRALCI IN PA TISTO, KAR JE ZDAJ, MLADI TEATER, TA NOVA GENERACIJA, KO JAZ NISEM BIL VEČ NJIHOV LEKTOR. TO JE VELIKA RAZLIKA, MED TEMI PATETIKI, STARIMI, VELIKIMI LJUBITELJI SLOVENSKEGA JEZIKA. JANEZ CESAR SE JE PODPISOVAL DOSLEDNO, SLOVENSKI IGRALEC, JANEZ CESAR.
JE ON NAPISAL IGRAVEC?
KAKO?

JE " V " UPORABIL? IGRAVEC, NE IGRALEC?
MISLIM, DA JE IGRALEC NAPISAL, ČEPRAV STA ŽUPANČIČ PA VIDMAR ŽELELA IGRAVEC. VIDMAR JE CELO VOJSKO NAREDIL IZ TEGA.
VEM, NEKAJ LET JE BILO, KO SMO MI VSI MORALI POČASI NA TE " V " PREHAJAT, PA SE NI PRIJELO, HVALA BOGU, NE.
NO, JAZ BI SAMO ŠE TO ZAKLJUČIL, ŠKODA, MI JE ŽAL, TO BI PUBLIKO NAJBOLJ ZANIMALO, TA DOBA STARIH IGRALCEV. TO JE BILA VELIKA LJUBEZEN, VESTE. ONI NISO IMELI NIČ DOHODKOV, ONI SO BILI BERAČI PRAVZAPRAV. NI BILO TV, NI BILO FILMA, NI BILO NIČ.
IGRALCI V DRAMI, RECIMO.
V DRAMI. NISO IMELI PLAČE?
PLAČE SO IMELI, AMPAK BEDNO. IN SO JO NA MESEC VČASIH DOBIVALI V OBROKIH. MESEČNO PLAČO. TAKRAT JE BILA VELIKA STISKA.
IN TA VELIKA IMENA, O KATERIH MI SLIŠIMO, KI SO RAVNO TAKO ŽIVELI SKROMNO.
RAVNO TAKO, AMPAK NEKATERI SO DOBILI, RECIMO, DA NE BOM GOVORIL O IMENIH, POSEL, TRGOVSKI POSEL, KOT GA DANES DOBIJO PREPROSTI LJUDJE. KŠEFT, RECIMO, DA SO Z OLJEM KUPČEVALI PA GA PRODAJALI.
IGRALCI?
SVINJINE, JA, SO MORALI. SO MORALI, SEVEDA, ŠE PREJ, PRED TEM, KO SEM PRIŠEL V DRAMO. KO SEM JAZ PRIŠEL V DRAMO, JE ŽE, MORAM REČI, TA DRŽAVA, TITOVA, JE ŽE POSKRBELA ZA NEKO ČASTNOST IGRALSKEGA POKLICA, PREJ PA JE BILO TO PRAVZAPRAV NEKA MIZERIJA.
A JE DANAŠNJIM IGRALCEM POTEM LAŽJE GLEDE TEGA? PO FINANČNI PLATI, PO GMOTNI PLATI, VELIKO LAŽJE. KAJ MISLITE PA O NJIHOVI IGRALSKI POTENCI, TALENTU? TO IMAVA, V TEJ MINUTI, KI JE ŠE OSTALA, MI JE TEŽKO REČI, VESTE, TO JE TREBA RAZLOŽIT. KAJ BI REKEL O NJIH? ZELO DOBRO BI LAHKO OPREDELIL TO ZADEVO. ONI SO DRZNI, POGUMNI, ONI NIMAJO KOMPLEKSOV, ONI ZELO GOVORIJO Z NEKO OSTRINO. VSI ENAKO PRAVZAPRAV.
JE TO DOBRO?

TO NI DOBRO. PRI STARIH IGRALCIH SI VEDEL, SAMO DA SI POSLUŠAL, TO JE LEVARJEV GLAS, TO JE GREGORINOV GLAS, TO JE MILAN SKRBINŠEK, TO JE DRENOVEC IN TAKO NAPREJ. TU PA POSLUŠAŠ, PA NE LOČIŠ. ČE ZAPREŠ OČI, NE VEŠ, KDO GOVORI. VSI SO ENAKI. VSI IMAJO NEKAKO ISTI ZAGON, ISTI ZALET. MORAM PA REČI, DA IMAJO PA VELIK TALENT. VELIK TALENT, AMPAK DO JEZIKA SO PA SKRAJNO MALOMARNI. IN TO NI SAMO MOJE MNENJE. LJUDJE JIH NE SLIŠIJO, LJUDJE JIH NE RAZUMEJO, KAR JE PA BISTVENO. LJUDJE RADI POSLUŠAJO. LJUDJE HOČEJO POSLUŠAT. TO JE VELIKA ŽELJA, KI JI NE USTREŽEMO. NE PRIDE, KOT PRAVIMO, ČEZ RAMPO. NJIHOV GOVOR NE PRIDE ČEZ RAMPO VELIKOKRAT. JAZ NE SLIŠIM, PA SEM NAJPREJ MISLIL, DA SEM GLUH, DA SEM MALO OGLUŠEL. SAJ NAJBRŽ SEM MALO, AMPAK TUDI DRUGI SE PRITOŽUJEJO. AMPAK LJUDJE, NOBEN NE PROTESTIRA. MISLIJO, NAJBRŽ JE TAKO MODERNO, NAJBRŽ TAKO MORA BITI. PROFESOR MAHNIČ, Z OBŽALOVANJEM, DA NE BOVA MOGLA MALO?.. AMPAK PRVIČ, KO GREM SPET V TEATER, BOM POSLUŠAL GLEDE TEGA, KAR STE POVEDALI.
PA MI BOSTE POVEDALI.
DA VSI ENAKO GOVORIJO, Z ISTO INTONACIJO.
RITMIČNO PA TAKO, NE IZPELJUJEJO, NI MUZIKE. TO JE ZELO TRDA GOVORICA, INTELEKTUALISTIČNA GOVORICA.
TAKŠNI SO ČASI.
JA. HVALA ŠE ENKRAT ZA TA POGOVOR.
TUDI VAM HVALA, ZELO SEM VAM HVALEŽEN, PA TUDI VSEJ EKIPI SE ZAHVALJUJEM, AMPAK MI JE PA ŽAL ZA TO, DA NISVA MOGLA SPELJATI TEGA. PA TOLIKO SEM SE, TOLIKO SEM SE IZMUČIL, DA BI OBRAVNAVALA TE STVARI.
A RES? SPOŠTOVANI GLEDALCI, POJDITE V TEATER, POSLUŠAJTE PA PRIMERJAJTE, ČE SO VAŠI VTISI PODOBNI TEMU, O ČEMER NAM JE GOVORIL PROFESOR MAHNIČ. HVALA VAM, DA STE NAJU SPREMLJALI. IN VAM ŠE ENKRAT HVALA.

HVALA VAM, HVALA VAM RES.

Prejšnja: Grof Nikolaj Tolstoj

Naslednja: Dr. Mira Omerzel Mirit

oglasno sporočilo

Moj RTV

Večerni gost: Prof. Mirko Mahnič