Odprti kop - Z vami: Bolezni ščitnice

Besedilo, Slike

Premiera: sreda, 11. april 2007, Vse oddaje

Hitro... Opro...
Lep pozdrav vsem, ki ste z nami na ta prelep spomladanski dan. Lep pozdrav tudi z moje strani. Jaz ne vem, kar vskočil sem. Namreč... Hitrejše bitje srca, visok krvni tlak, vlažna koža, živčnost, motnje spanja, živčnost, povečan apetit...
Ali pa počasno bitje srca, hripavost, zabuhel obraz, zmedenost, depresija in utrujenost.- Čeprav smo sredi pomladi- kajne, Olga- ne govorimo o spomladanski utrujenosti, za katero je značilen marsikateri od teh naštetih znakov. Danes bo beseda tekla o ščitnici: majhni metuljasto oblikovani žlezi, ki leži pod kožo tik pod adamovim jabolkom.
O njeni vlogi, težavah in njihovem odpravljanju pa nam bosta več povedali naši gostji: docentka doktorica Simona Gaberšček- dr. medicine z oddelka za bolezni ščitnice s Klinike za nuklearno medicino, ter gospa Nevenka Kogoj- predsednica pred dobrega pol leta ustanovljenega društva za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica. Lepo pozdravljeni.
Lepo pozdravljeni. Jaz bi kar vas vprašala, dr. Gaberšček. Ščitnica je endokrina žleza, kar pomeni žlezo z notranjim izločanjem. Izloča hormone. Kateri je najvažnejši in zakaj je tako pomembna?
Ščitnica izloča dva hormona. Eden od teh je zelo pomemben, ker se veže na skoraj vsa tkiva v organizmu. Ščitnica je zadolžena za normalno presnovo v organizmu. Če so hormoni normalni, presnova poteka normalno. Tudi razvoj otroka poteka normalno. Če pa je hormona preveč v krvi, potem so vsi procesi pospešeni in obratno; če ga je premalo, so procesi nekoliko upočasnjeni. Odvisno pač, v kakšni meri je to pomanjkanje izraženo.

Gospa Kogoj, nekaj simptomov smo že omenili uvodoma, s kakšnimi težavami pa ste se vi srečevala, preden ste ugotovila, da je problem v ščitnici?
Najprej se je začelo z utrujenostjo, ampak to počasi. Da niti ne opaziš, da si manj opravilen in ti gre vse skupaj bolj počasi in potrebuješ več počitka. Zelo me je tudi zeblo kljub temu, da sem več počivala. Pridobivala sem na telesni teži. Vse skupaj sem povezovala s tem, da se že malo staram, čeprav to ni bilo to. Potem sem imela malo smole, da me je pičila osa in je prišlo do hude reakcije. Iz tega se je potem pokazalo s testiranjem, da gre za ščitnico.
Glede na to, da ste veliko počivala; tudi motnje spanja?
Ne, to nič ne moti spanja. Človek je sposoben na dan spati 16 ur. Hvala.
Kaj pa se dogaja s ščitnico, kadar govorimo o bolezni? Omenili ste pretirano izločanje hormonov ali pa preslabo.
Imamo več večjih skupin bolezni, ki lahko prizadanejo ščitnico. Ena zelo velikih so avtoimunske bolezni. Gre za motnjo v prepoznavanju lastnega tkiva. Telesu se zdi, da njegova ščitnica ni njegova, ampak je nek tujek in proti njej dela protitelesa, ki jo lahko postopno uničujejo, lahko pa jo tudi stimulirajo in povzročajo, da izloča preveč hormona. To je večja skupina bolezni. Potem pa so še druge, ko ščitnica zaradi neke mutacije začne sama prekomerno izločati ščitnične hormone. V tem primeru govorimo pa o avtonomnem tkivu; neodvisnem delovanju žleze. Kaj pa je bolj pogosto? Preveliko ali premajhno izločanje?
Bolj pogosto je na srečo premajhno, ker ga je tudi lažje zdraviti, kot npr. če premalo solimo juho in to lažje popravimo kot če jo preveč solimo. In kakšni so vzroki za prvo in drugo stanje?

Mešano, ampak večinoma je za premajhno delovanje avtoimunska bolezen, seveda pa premajhno delovanje lahko tudi medicina povzroči s tem, ko odstrani ščitnico. Če imaš ščitnico povečano in ti jo odstrani, jo lahko ostane premalo, da bi bilo dovolj hormona v krvi, ali pa- če zdravimo preveliko delovanje z radioaktivnim jodom, se lahko kasneje pojavi premajhno delovanje, torej ga lahko povzročimo tudi mi. Kaj pa starost, stres?
Stres je lahko samo nek dodatni sprožilni faktor. Moraš biti genetsko nagnjen k tej bolezni. Genetika največ prispeva.
Dedno nagnjenje torej. Ampak ne direktno, da bi rekel, da če je imela to mati bo imela nujno tudi hči. Je pa verjetnost, da dobiš bolezen, nekoliko večja, zato moraš biti malo bolj pozoren, če ima že kdo v družini to bolezen. Gospa, je imel pri vas kdo v družini?
Ne da bi vedela. Ampak se pa bere, da je to pogosto dedno, zato tudi mi zelo opozarjamo, da bi ščitničarji člani zdaj pazili na svoje naslednike.
Vas je k ustanovitvi društva gnala bolezen?
Predvsem, sigurno.

Dr. pravi, da je lažje s hipotirotiki uravnavati hormone. Mogoče res, včasih tudi ne, ko so vnetja bolj izrazita. Takrat se počutimo veliko slabše, čeprav mi jemljemo enakomerno količino dodatnih hormonov vsak dan, ampak včasih vseeno shajamo s tem, ker so ta vnetja nenapovedljiva in mi ne moremo te količine hormonov dozirati tako kot si pri sladkorni bolezni lahko izmerijo in dozirajo zdravila.
Olga?
Morda ta nezadostna količina ščitničnih hormonov... Kaj to povzroča? Je to avtoimuna bolezen?
Največkrat.
Ali so še druge možnosti?
Avtoimuna bolezen za preveliko delovanje in avtonomija- ko se ščitnica odloči, da dela preveč. To je kompliciran mehanizem, preko katerega ona izloča preveč hormona in je tudi zdravljenje prevelikega delovanja malo bolj težavno, ker imajo zdravila malo več stranskih učinkov kot zdravila za premajhno delovanje. O enem izmed področij avtoimunih ščitničnih bolezni, ki je v širši javnosti morda malo manj poznano, govori naš prvi prispevek.

Bazedoka oz. indokrina orbitopatija, graceova orbitopatija, s ščitnico povezana orbitopatija so vsa različna imena za isto bolezen. Navadno se pojavi skupaj z avtoimunsko hipertirozo; torej s tisto vrsto avtoimunske bolezni ščitnice, ko ščitnica dela preveč.
Mi lahko poveste, kako so se vaše težave z očmi začele?
To je bilo grozno. Solzilo se je, samo teklo je. Te težave na očeh se pojavijo najprej kot eni nespecifični znaki. Ljudi zelo moti svetloba, solzijo se in čutijo pesek v očeh. Potem pa se začnejo pojavljati tudi znaki. Najbolj značilno je to otekanje okrog oči, potem se oči močno odprejo in ljudje dobijo tak bolščav širok prestrašen pogled.
Pa ste imeli vi še kakšne druge težave? Bila sem razburljiva. To je stres, pride v življenju. Človek niti ni toliko pozoren na to. Enkrat manj in enkrat bolj izbruhneš, enkrat se bolj treseš.- Če pa se bolezen razvija naprej, lahko pride tudi do otekanja struktur za očesom- mišic, ki premikajo oko. Te strukture otečejo in poveča se njihov volumen. Ker je volumen za očesom omejen s kostno strukturo, pride do potiska zrkel naprej in do tistega značilnega izbuljenja oči. Ker mišice otečejo, se njihova funkcija spremeni in ker otečejo neenakomerno, pride lahko potem tudi do pojava dvojnega vida. Pri endokrini orbitopatiji ljudje vida ne izgubijo. Pride do težav, dvojnega vida in bolečin. Ljudje zelo težko funkcionirajo v vsakdanjem življenju. Nezanemarljiv podatek pa je tudi ta, da se jim močno spremeni zunanji izgled s to boleznijo. Ko postavimo to diagnozo, je zelo pomembno, da se ugotovi, kakšno je stanje ščitnice, ker je eden od načinov zdravljenja že zdravljenje same ščitnice- motnje njenega delovanja. To je osnovni pogoj, da se to bolezen obvlada. Tem ljudem pomagamo tudi z lokalno terapijo. Dajemo jim umetne solze in razna mazila, če so oči preveč izpostavljene. Maziva za vlaženje oči. Uporabljajo zaščitna očala, če pa bolezen napreduje, jo je potrebno zdraviti tudi z zdravili. Najpogostejše uporabljamo kurtiko steroide. Namen te terapije je zmanjšati vnetje in zmanjšati imunski odgovor. Naj omenim še obsevanje. Ko se obseva tkivo za očesom- torej te otekle zunanje mišice in maščevje- ta imunska terapija pa je smiselna samo takrat, ko je bolezen aktivna. Ko ni več teh vnetnih znakov aktivnosti bolezni, še vedno lahko ostanejo spremembe. Lahko ostanejo močneje odprte oči, potisnjene naprej, lahko ostane dvojni vid. Takrat, ko bolezen oči ni več aktivna, takrat ta terapija ni več primerna in pride v poštev kirurška terapija. Seveda pa je pogoj za to terapijo ta, da je bolezen oči neaktivna vsaj pol leta in da je ščitnica urejena. Potem je možno pristopiti kirurško v smislu spremembe zunanjega izgleda. Zelo pomembno pri bolnikih, ki imajo to bolezen v sklopu terapije pa je tudi prenehanje kajenja. V novih študijah je dokazano, da pri kadilcih ta bolezen poteka veliko težje in učinek terapije je bistveno manjši.

Bi lahko doktorica še kaj dodala na ta prispevek? Morda v zvezi z očmi ali kakšnimi ginekološkimi stvarmi?
Mogoče bi ponovno opozorila na to, kar je omenila že doktorica. Na vlogo kajenja pri endokrini orbitopatiji. To je nekaj, kjer lahko bolnik dejansko sam nekaj naredi, če se pogovarjamo o tem, kaj lahko sam naredim zato, da bi mi bilo boljše? Tukaj lahko in resnično veliko. Da preneha kaditi.
Tako je.
Kako nevarna pa je na drugi strani povečana ščitnica? Po nekaterih podatkih naj bi za to boleznijo trpel vsak drugi Evropejec. Ti podatki so zelo različni. Težko je ugotoviti, koliko je v populaciji neke bolezni, ker moraš ogromno ljudi pregledati, da lahko rečeš, koliko jih je. Odvisno od starosti in preskrbe z jodom v posamezni državi. Samo povečani ščitnici, ki deluje normalno, rečemo golša. Golša naj sama po sebi ne bi bila nič groznega. Pač imaš malo povečano ščitnico. Težava pa postane, če ti začne povzročati težave, te tišči. Najpogosteje je občutek tiščanja, stiskanja. Če je bolj povečana, lahko celo sapnik nekoliko zoži in se potem pojavi oteženo dihanje. Običajno najprej pri naporu, kasneje pa lahko tudi že v mirovanju. Redko je oteženo požiranje, ampak to tiščanje... Kakšni pa so vzroki za povečanje ščitnice?- Številni. Je res samo pomanjkanje joda?
Ne samo pomanjkanje joda, ker vidimo, da imamo tudi zdaj povečane ščitnice, pa imamo joda dovolj. So tudi genetske stvari. Pri ženskah je pogostejša, kadilci imajo nekoliko večje ščitnice. Nitrati iz onesnaženih voda lahko tudi prispevajo k rasti ščitnice, vendar pa je vsak tak dejavnik, ki vpliva na ščitnico, veliko močnejši, če imaš ti premalo joda. Če imaš dovolj joda, si bolj zaščiten. Še vedno pa je tisti genetski dejavnik. Kako pa je s tem v Sloveniji?

Z jodom je tako, da ga je v Sloveniji dovolj. Mi smo delali veliko raziskavo in smo obiskali veliko šol po Sloveniji in gledali otroke 7- ih razredov. Merili smo jim ščitnice in izločanje joda z urinom- In smo ugotovili, da je to izločanje primerno, kakor pač priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Pa je k temu pripomoglo tudi jodiranje kuhinjske soli? K temu je sigurno pripomoglo, ker je glavni vir joda v prehrani jodirana kuhinjska sol. Sicer vemo, da je nekoliko več joda v morskih ribah in sadežih, ampak s tem ne moreš dobiti dovolj joda za vsakdanje potrebe. Jodirana kuhinjska sol mora biti v prehrani. Mi smo uspeli v Sloveniji leta 1999 povečati to jodiranje za 2, 5x, ker je bilo prej prenizko. In uspehi so že vidni. Manj je povečanih ščitnic.
Kaj pa rak ščitnice? Je to pogosta bolezen?
Na srečo je redka bolezen. Vozliči v ščitnici so številni in jih velikokrat najdemo pri bolnikih, rak pa je redek in letno odkrijemo približno 100 novih primerov v celi Sloveniji.
In to pri povečanju delovanja ščitnice ali zmanjšanju?
Navadno pri normalni ščitnici. Samo povečana je, deluje pa normalno in ima vozličke in eden teh vozličkov je lahko sumljiv. Je ozdravljiv?
Da. Seveda je to odvisno od oblike raka, ampak na srečo je večina teh oblik diferenciranega raka odlično ozdravljiva in ima odlično prognozo, samo ena oblika je takšna in je tudi silno redka, ki pa je slaba. Preden povabiva gledalce, Olga, imaš ti še kakšno vprašanje iz prejšnje oddaje?
Morda bi jih kar povabil, pa bi kar jaz vključila prvo vprašanje iz prejšnje oddaje. Odlično. Drage gledalke in gledalci, vrsta je na vas. Odpiramo telefonski liniji in elektronski poštni naslov: zvami rtvslo. si

Pokličite in z nami delite vaše izkušnje. Olga?

Že po prejšnji oddaji se nam je oglasila Sanja iz Maribora. Stara je 23 let, specialist ji je postavil diagnozo avtoimuna tireopatija- torej kronično avtoimuno vnetje ščitnice. Zanima jo- glede na to, da še ni dobila zdravil- kaj lahko sama naredi za izboljšanje stalnih bolečin v ščitnici in tiščanje v njej, za izboljšanje splošnega počutja in da bi čim dlje ostala brez zdravil?

Gledalka ima očino eno od avtoimunskih bolezni ščitnice. Te bolezni navadno ne zdravimo, dokler ščitnica ne deluje normalno. Problem te bolezni je, da so te ščitnice nekoliko bolj čvrste in če imaš nekoliko bolj čvrsto ščitnico na vratu, imaš lahko zaradi tega nelagoden občutek. Po eni strani bi si ona želela biti brez zdravil, po drugi strani bi ji pa mogoče lahko nekoliko olajšala zgodnjejše dajanje tega zdravila, ki ga bo mogoče enkrat kasneje dobila, ko se bo ta ščitnica izčrpala in premalo delovati. Kaj lahko naredi sama? Ne vnaša prevelikih količin joda, ker so ugotovili, da če večje količine joda v našaš v organizem in imaš to bolezen, lahko prej pride do premajhnega delovanja. Jod je pa tudi v številnih vitaminskih preparatih in vemo, da nekateri bolniki uživajo velike količine vitaminov. Mogoče je tukaj potrebna previdnost.
Verjetno veliko ljudi ne ve, da ima težave s ščitnico. Kaj pa se zgodi, če ščitnica ni zdravljena pravočasno?
Malo je odvisno od tega, koliko si star, ko zboliš. Če si mlajši, lažje preneseš preveliko in premajhno delovanje. Ti pač srce malo hitreje bije. Ampak če si pa starejši in ti ščitnica dela preveč, lahko dobiš resne motnje srčnega ritma.
Dajmo definirati ta starejši. Težko, ta meja se zelo pomika.
Gospa Kogoj, iz vaših izkušenj bi lahko rekli, da večina ljudi ne ve, da njihove težave izvirajo iz ščitnice. Vsaj ne na začetku. Vsekakor. To velja kar za svetovno merilo, da je ta bolezen zelo stigmatizirana in neradi govorimo o debelosti, depresiji in podobnih simptomih. Pogosto slišimo, ko gremo do svojega zdravnika, da je to stres ali depresija, nič hudega. Vendar nekje v sebi čutimo, da ni tako in je zadaj še nekaj več. Če pa govorimo še naprej o boleznih ščitnice, bolezni in hujšanju, izbuljenih očeh in podobnih stvareh, pa je že skoraj to tabu tema. Še bolj pa zmanjšan libido. O tem malokdo spregovori. Da pa bi o vseh teh stvareh spregovorili, smo ustanovili društvo in ljudi osveščamo, kateri simptomi so lahko znaki bolezni ščitnice, kdaj pa ne. Imamo že dve gledalki, ki želita spregovoriti o svojih težavah.
Lepo pozdravljeni iz oddaje Z vami. Lepo pozdravljeni, Vilma iz Kočevja tukaj.- Živjo. Jaz bom povedala, da sem dobila pred letom bakterijo in mi je pustila posledice na ščitnici in na jetrih. Jemljem eutirox, ampak približno 2 meseca nazaj sem bila spet v Ljubljani na pregledu. Ampak se počutim zelo slabo in kar hajam kot kvas. Sem utrujena, ampak ta zdravnica, k kateri hodim, pravi, da je to vse v mejah normale in mi malo zviša dozo tega zdravila, ampak po enem letu in pol jaz ne vidim nobene spremembe. Čedalje hujša sem, čedalje slabše se počutim. Ne vem, kaj bi mi gospa doktor še kaj priporočala.

Hvala lepa. Lepo se imejte.
Morda prisluhnemo še drugi gledalki in potem odgovorimo. Morda bo odgovor skupen. Prosim? Kdo je z nami.
Dober dan, tukaj Jolanda. Zanima me, če lahko poveste kaj več o prirojeni hipotireozi. Koliko otrok se letno rodi v Sloveniji s to boleznijo, ki je ugotovljena s presejalnim testom? Mogoče kakšna je kvaliteta življenja takšnega otroka? In še nekaj... Razliko med vodenolom in tem eutiroxom. Hvala. Nasvidenje.
Hvala.
Po vrsti.
Za prvo gledalko. Mi lahko zelo dobro izmerimo ali človek uživa primerno količino zdravila s tem, da mu vzamemo kri in izmerimo nek parameter, ki mu rečemo TSH v krvi. Če je ta v normalnem območju vemo, da je odmerek zdravila, ki ga jemlje, primeren. To je tista stvar, na katero se lahko opremo. Težave, ki jih imajo ljudje ob tem, so lahko tudi zaradi česa drugega. Ni nujno, da je vse, kar občutiš, ščitnična bolezen. Lahko imaš tudi še kaj zraven. Nekoliko pogostejše so, če imaš eno avtoimunsko bolezen, še druge avtoimunske bolezni. Tako, da moramo misliti tudi na to, da se lahko skriva zraven še kaj drugega. Ampak to je tista dilema, ki ste jo omenili že vi. Da. Pogosto so pri hipotirozah res težave pri pridobivanju telesne teže. Vemo iz osnovnih pojmov o biologiji in kemiji, da izgorevamo, če je prisotnost kisika dovolj velika. In v našem metabolizmu je prav to, da je naša okvara ta, da ni dovolj kisika, ki bi pomagalo te naše kalorije pokuriti in zato pravi gledalka, da haja kot kruh. Ni edina. Veliko jih je.
Kaj pa druga gledalka?

Kar se tiče prirojene motnje, se rodi v Sloveniji en otrok na približno 4000 otrok brez ščitnice ali s ščitnico na nepravem mestu, tako, da potem nima ustrezne količine hormonov. Izredno pomembno je, da to najdemo dovolj zgodaj, ker ščitnični hormoni so strašno pomembni za razvoj možganov. Če jih nimaš dovolj v tem zgodnjem obodbju, potem se lahko razvije zmanjšana inteligenca. Vsem otrokom novorojenčkom v porodnišnici vzamejo kapljico krvi in določijo ta TSH parameter in vidijo. Če je patološki, jih kličejo nazaj in vzamejo kri še iz žile in začnejo kmalu s terapijo, s tem pa se ukvarjajo na Pediatrični kliniki v Ljubljani in mi nimamo podatkov, ampak kvaliteta življenja teh otrok naj bi bila povsem enaka zdravim otrokom. Mislim, da je z nami še en gledalec.
Tako je. Pozdravili bomo še gospoda.
Dober dan.
Jaz imam ravno tako ene težave. Lani enkrat poleti so mi ugotovili, da ima hipotirozo. To je premajhno delovanje ščitnice. In zdaj jemljem jod. Ampak še vedno me tišči v prsih, lasje mi močno izpadajo in dobil sem težave z jetri. Je to povezano kaj s tem? Kakšni stranski učinki? Ali je to kaj drugega? Zdaj mi je zdravnik rekel, da je mogoče to tiščanje v prsih depreija, jaz pa čutim,

da me še vedno grebe v grlu in je povezano.
Hvala lepa. Verjetno jemlje ščitnične hormone in ne joda. Če je ščitnična bolezen urejena, naj bi se počutil v redu. Naj se pogovori s svojim zdravnikom, lahko ima še kaj drugega. Včasih je prisotno kakšno kronično vnetje grla, kakšne druge bolezni. Nevarno je, da lahko kakšno reč spregledaš, ker misliš, da je ščitnica.
Lahko pa se dogaja nekaj drugega ali celo zelo resnega. Kakšne preiskave pa so na voljo, ko sumimo, da gre za ščitnico? Najboljše je, da obiščemo splošnega zdravnika in mu opišemo simptome. Če se bo njemu zdelo, da ščitnica ne deluje pravilno, bo določil THS in ščitnične hormone v krvi. Če bo ugotovil preveliko ali premajhno delovanje, nas bo napotil k zdravniku, ki se ukvarja z boleznimi ščitnice. Če pa se nam bo zdelo, da nam je nekaj zraslo na vratu in imamo samo povečano ščitnico, potem nas lahko brez vseh preiskav napoti k zdravniku za bolezni ščitnice, ker bo tam bolnik vse opravil, Tam mu vzamemo kri, ga pogledamo. Vsak ima narejen tudi ultrazvok in če so v ščitnici kakšni vozlički, naredimo še scintegrafijo. Tak izotop se vbrizga v veno, nabere se v ščitnici in povem vidimo, kako se razporeja; ti vozlički delajo kot zdrava ščitnica, delajo več? Jim rečemo vroči ali avtonomni, ali delajo manj in jim rečemo hladni. Tisti so nam bolj sumljivi in jih tudi punktiramo. Na tak način lahko odkrijemo tudi kakšnega raka. Naj vprašam še gospo, kakšne so njene izkušnje preko društva. Kako ljudje iščejo pomoč?
Zelo podobno kot smo zdaj slišali gledalce. Lahko jih tišči v grlu, lahko so utrujeni, depresivni. Ampak vsi ti znaki lahko vključujejo tudi kakšne druge vrste bolezni, zato so tako nedefinirani.

In vi jim skušate najti pot? Pomagamo jim v prvi fazi, če bi lahko šlo za ščitnico ali ne.
Jaz imam vprašanje preko elektronske pošte. Spet je v zvezi z jodom in sicer: " Uporabljam nejodirano tradicionalno piransko sol in vodo Jožefov vrelec. " Gledalka sprašuje, ali je res, da jod, s katero je jodirana sol, ne more v naše telo oz. ga naše telo ne more dobro izkoristiti? V tej vodi pa naj bi bil kalijev jodid. To ni res, da tega joda, ki je v jodirani vodi, ne moremo izkoristiti, drugače ga ne bi dodajali. V soli je kalijev jodid. 25 mg kalijevega jodida na kilogram soli. Odsvetovala bi uporabo nejodirane soli za trajno uporabo.
Kaj pa zdravljenje z radiojodom? Za kaj gre pa tukaj?
Tukaj pa prelisičimo ščitnico na ta način, da damo človeku za piti radioaktivni jod, ki se ravno tako kot navaden jod nabere v ščitnici, ampak seva. Za zdravljenje ga uporabljamo pri tistih, kjer ščitnica deluje preveč. To seva in sevanje potuje samo kakšen milimeter daleč in večina sevanja ostane v tkivu, kjer mi želimo in ščitnico postopno zmanjša oz. umiri tisto tkivo, ki deluje preveč. Ampak to zdravljenje poteka v bolnišnici, kajne? Lahko, lahko pa tudi ambulantno. Odvisno, kakšen odmerek joda damo. To je navadno enkrat, to spiješ in greš. Pa to povzroča kakšne težave z ozirom na radioaktivni jod na potomstvo ali v zvezi z rakom.
Približno 10 % ljudi občuti po jodu rahle bolečine v ščitnici, drugače pa dolgoročnih posledic kot so rak ali slab vpliv na potomstvo, tega pa ni. Velike študije so narejene z ogromno ljudmi, ki so dobili jod in so jih primerjali s tistimi, ki ga niso dobili in niso dokazali, da bi povzročal raka. Zdravljenje je varno, uporablja se pa že 60 let v svetu.
Kdaj pa se odločite za kirurško odstranitev? Najmočnejši razlog za to je sum na raka v ščitnici. Če punktiramo in je izvid sumljiv, je najboljše, da ga napotimo k kirurgu. Potem je razlog zelo velika ščitnica, ki povzroča težave na vratu. Jasno, če ne moreš dihati ali požirati, potem ni druge rešitve, kot da se ščitnica operira. To so v glavnem vzroki. Mislim, da je nekdo z nami na telefonu.

Koga bomo pozdravili na drugi strani telefonske linije? Iz oddaje Z vami smo.
Dober don, Zorica tukaj iz Vinice kličem.
Dober dan.
Imam eno vprašanje. Jaz imam povečano golšo in imam jod za zdravilo. To pijem zadnjih 6 mesecev. Občutila sem izboljšanje, naslednjo kontrolo imam avgusta in me zanima, če bodo hormoni normalni in ne bodo prenizki tako kot prejšnjič, kako lahko jaz pridem do kirurga, ker nas splošni zdravnik ne napoti v Ljubljano, če nimamo povišanih ali znižanih hormonov.
Hvala lepa. Imamo še en telefon. Še gospa Nevenka čaka, bomo sprejeli še njo. Dober dan, tudi jaz bi imela eno kratko vprašanje. Imam akutni tiroiditis in se zdravim s tabletami medrol in me zanima, kako učinkujejo in če pozdravijo to vnetje in kakšne posledice ostanejo na ščitnici? Hvala lepa. Bi lahko odgovorili obema? Za prvo poslušalko bi rekla, da je režim v naši ambulanti tak, da splošni zdravnik presodi ali je potreben ponovni pregled pri specialistu za nekoga, ki je že bil pri specialistu. Ker na žalost je teh bolezni tako veliko, da ne moremo sami kontrolirati vseh kroničnih bolnikov in smo morali del bremena odložiti na pleča splošnih zdravnikov. Z njimi odlično sodelujemo. Mi smo vedno na voljo po telefonu, tako, da če so v kakršnikoli dilemi, nas lahko pokličejo. Prva pot je torej do splošnega zdravnika, če pa on presodi, da bolnica potrebuje pregled pri nas, jo bo napotil in bo še isti dan jo nekdo pogledal. Kar pa se tiče druge gospe, ima eno bolezen, ki jo povzročajo virusi. To je nekakšno vnetje v ščitnici, ki je lahko zelo boleče. Ni pa nevarna bolezen. Navadno jo zdravimo z njenim zdravilom, ker odlično deluje proti vnetju in bolečine navadno po enem dnevu prenehajo. Imajo pa ti kortikosteroidi stranske učinke. Pač odvisno od tega, kako dolgo jih jemlješ. Če se ne ponavlja bolezen in jih ne jemlje več časa, ni pričakovati nekih posledic in se to lepo pozdravi. Večinoma nimajo ljudje po tem vnetju nobenih posledic. Jaz bi se še malo navezala na kirurško zdravljenje, ki smo ga prej omenili. Ali v tem primeru odstranijo celotno ščitnico in mora potem bolnik jemati hormone do konca življenja? Ali se delno lahko ohrani?

Odvisno od tega, kakšna je ščitnica. Če so spremembe v obeh režnjih in je velika, potem se največkrat odločijo, da odstranijo skoraj celotno. Ker če imaš tak rastni potencial, potem tudi, če malo pustimo, ti bo spet zraslo. In je pri drugi operaciji veliko več komplikacij kot pri prvi in se zato raje izognemo tej drugi operaciji. Jasno je, da moraš potem jemati ščitnične hormone, ker imaš pač premalo tkiva, da bi jim imel dovolj. Medtem, ko mi tukaj govorimo, nas je poklicala gospa Tanja, ki je na telefonu. Pozdravljena.
Dober dan. Mene pa zanima, kako je z radioaktivnim jodom, če dobiš v vsakem primeru hipotirozo? In zanima me, kako to vpliva na oči. Na oči?
Da. Imam rahlo endokrilno bolezen in me zanima, kako bo potem, ko me bodo obsevali. Hvala lepa.
Nasvidenje.
Kar se tiče oči. Če ima bolnik že neke spremembe na očeh in dobi radioaktivni jod, potem jih mi običajno zaščitimo na tak način, da ji damo kratko kuro s tem medrolom.
Trikrat vzame in s tem preprečimo poslabšanje ob jodu, ker je opisano, da se ob njem lahko oči malo poslabšajo, s tem pa so potem zaščitene. Morda čisto na kratko samo še eno vprašanje gledalke iz prejšnje oddaje. " Ali se bolezni ščitnice razlikujejo glede na to, kdaj so se začele- v zgodnjem otroštvu ali kasneje? " Mogoče je potem res malo drugačen, čeprav nisem pediater in ne vem, kako v otroškem obdobju poteka.
Ampak včasih je tako, da dobiš ti faze, ko lahko v puberteti kar nekako mine. Medtem ko se pri odraslih v 70 % ponavlja. Vendar bi težko odgovorila zanesljivo na to. V principu, če ti ščitnica premalo dela, je klinična slika in zdravljenje enako. Kdaj pa se je pri vas pojavila ta bolezen, gospa? Pred parimi leti. 5, 6 let nazaj. Vendar sem imela jaz malo smole in pri prvem pregledu, ko mi je bila že postavljena ta diagnoza kroničnega vnetja, nisem dobila informacije, da je to kronična bolezen in bo ostala celo življenje in tako nihče ni bil pozoren; ne jaz ne moj osebni zdravnik in ne nihče drug, da sem jaz prenehala z jemanjem zdravil, kar pa ni bilo v redu, ker se mi je potem stanje bistveno poslabšalo. Zato pa v društvu stremimo k temu, da vsak, ki ima vprašanja, dobi čim več odgovorov, ker na kliniki ne more biti obravnavan. Saj se trudijo, ampak se v tistih parih minutah, ki jih imate na voljo, ne more dobiti toliko informacij, kot jih vsak za svojo bolezen potrebuje, ker bolezni je veliko.

Če lahko mogoče dodam, se mi zdi to izjemno pomembna vloga društva, da informira. In poudarja te stvari. Mogoče nam je marsikaj samo po sebi že umevno, ko pa se bolniki pogovorijo med seboj, je pa vseeno boljše.
Tako. Soočenje z boleznijo ščitnice ni prav nič drugačno od soočenja s katerokoli izmed zloglasnih bolezni.

Pred približno šestimi leti so se mi pojavile težave s ščitnico. Glede na to, kako sem se počutila prej, se mi je zdelo, da je to neka živčnost: služba, domov, otroci, nakupi, pospravljanje. Šele zdaj spoznavam, da sem imela težave z boleznijo in ne sama s seboj. Prej vedno to prelagaš na nekoga drugega; da si nekomu odveč, da zdaj ne moreš tega narediti in boš malo kasneje, ko pa me je začelo dušiti in so se začele pojavljati motnje v utripu srca, sem šla do svojega zdravnika in rekla, da me duši. In je rekel, da to ni nič in bo minilo. Ko mi je zrasel tak krof na grlu, sem želela imeti napotnico za pregled. Šla sem na Polikliniko in so me pregledali in postavili diagnozo bolezni ščitnice; da mi ne deluje pravilno in imam v njen vozle. Padala sem iz smeha v jok, metala tudi stvari ob tla iz besa, ker sama sebi nisem mogla pomagati, zdravil pa mi takrat še niso dali in so rekli, da jih dobim po operaciji. Ko sem dobila pošto, da sem že skoraj na vrsti po pol leta, sem bila kar srečna. Rešitev in naj bi se mi vse skupaj spet spremenilo. Na žalost po operaciji ni bilo tako.

Padla sem v globoko depresijo in bila tudi na zdravljenju- obiskovala psihiatra. Pogovarjala sva se, dobila sem antidepresive, ki pa vsaj meni niso prinesli nekega miru. Postala sem nespečna, bila sem hiperaktivna in sem delala 5 stvari naenkrat in nisem nobene dokončala. Potem sem prekinila s terapijo. Bili pa so tudi trenutki, ko sem pomislila, da bi vse skupaj končala. Da bi se odpovedala sama sebi, življenju, mojim otrokom, družini.

Potem sem brskala po internetu in prišla do društva Metuljčic. Nevenki sem hvaležna. Na prvo moje pismo na pomoč mi je takoj odgovorila. Slišali sva se, povabila me je na sestanek in ko sem prišla tja, sem mislila, da se mi je pa svet odprl in nisem samo jaz tista, ki sem " uboga ", ampak so tudi ostale. In potem slišiš take zgodbe, da spet spremeniš sam sebe in bi rad drugim pomagal in daš sebe na stranski tir, ampak pomagaš tudi sam sebi, ko pomagaš drugemu. Po dveh letih po operaciji kakšnih posebnih težav nimam. Popravljajo mi dozo zdravil, da se počutim maksimalno dobro. Sama si razporejam čas, sama vem, kaj moram narediti in sem malo bolj zadovoljna, čeprav s kilogrami ne, ker sem jih pridobila po operaciji kar nekaj, ker se ti sama presnova zaradi ščitnice obrne na glavo. Jaz zjutraj vzamem eno pest tablet, potem še kakšen kalcij za mimogrede, ker so mi odstranili tudi obščitnične žleze. Rekla bom, da malo rastem kot krofek. Ne več samo za vratom, ampak kar po celem telesu. Ampak dokler bom še našla kakšen kos garderobe, ki mi je prav, sem še kar zadovoljna s seboj. Moram reči, da bi bila mogoče bolj zadovoljna, če bi imela 20 kg manj in bi bila malo bolj športna. Bom še. Pripravljam se, da bom to naredila.

Moje vprašanje bi bilo za obe. Moj vtis tako iz prispevkov kot iz telefonskih klicev je, da za temi boleznimi bolj obolevajo ženske kot moški. Bi to lahko potrdili? Ja, bolezen je približno petkrat pogostejša pri ženskah, če malo posplošim vse bolezni. Nekatere 10 proti 1, nekatere 5 proti 1.
Pa nasploh lahko rečete, koliko je ljudi, ki bolehajo za ščitnico? Težko je reči.
Ni raziskav.
So bolj v tujini. So pa bolezni odvisne bolj od področja, v katerem živiš. Od preskrbe z jodom, itd.
So vaše članice večinoma ženske?
Vsekakor. Imamo tudi nekaj članov, ki pa jih ni veliko. To je res ženska bolezen in kot smo slišali v prispevku, so to zelo žalostne zgodbe.

Vabim vse, ki bi želeli informacije, naj pridejo in bodo dobili vsaj začetne informacije. In potem, ko vidijo, da res niso sami s temi težavami, je že to kar velika pomoč.
Vašo telefonsko številko smo izpisali:

Ampak znotraj vašega društva delujejo tudi skupine za samopomoč.
Tako je. Po vsej Sloveniji ali samo v Ljubljani? Po vsej Sloveniji, ker nas je ogromno. Do zdaj nas je okoli 300 na forumu in še okoli 300 članov in iz teh 300 članov nastajajo skupine. Prva skupina je bila v Ljubljani, druga v Postojni, potem v Mariboru, v Novem mestu, na Jesenicah, v Kranju- skratka vsepovsod, kjer je malo več bolnikov in čutijo, da potrebujejo pogovore. Te skupine za samopomoč, vsi skupaj pa imamo parkrat na leto srečanje v Ljubljani, oziroma se s stroko pogovarjamo o teh malih šolah ščitnice, da lahko potem pomagamo našim članom naprej.
Na telefonski zvezi imamo gospo Danico. Prosim. Kaj vas zanima?
Jaz sem brala od nekega zdravnika, ki je napisal, da z merjenjem jutranje temperature lahko spoznamo, če ščitnica deluje pravilno ali ne. Če je jutranja temperatura manjša od 36, 6, je lahko sum na slabo delovanje ščitnice. Če pa je večja, je lahko sum na hujše delovanje ščitnice. Pri znancih sem to preverila in je držalo. Zanima me, kaj misli o tem zdravnica.
Hvala, preverimo to informacijo.- Ščitnični hormoni uravnavajo termoregulacijo, vendar pa je samo merjenje temperature precej groba metoda. To je tako kot bi z velikim metrom merili kratko razdaljo. Temperatura pri človeku vemo, da zelo niha. Precej je individualna in bi rekla, da je to grob način. Imamo bolj enostavne in bolj zanesljive načine, da ugotovimo, če nam dela ščitnica preveč ali premalo. Je pa gotovo nekaj na tem. Jaz imam tudi še eno pošto. Gledalka sprašuje, ali je napačno delovanje ščitnice lahko vzrok njene neplodnosti? Ginekološko nima težav.- Če bi ščitnica delovala veliko preveč ali veliko premalo, to lahko vpliva na sposobnost zanositve. Lahko da. Gospa, vi kimate. Imate kakšen tak primer? Ja, imamo kar nekaj članic, ki iščejo pri nas tudi dodatno pomoč in prej niso vedele, da lahko je tudi ščitnica težava, ker so imele vse izvide v redu, kot pravite. Potem pa so začele razmišljati v tej smeri in se je stanje izboljšalo.
Kaj pa, če se to zgodi med nosečnostjo? Če se zgodi med nosečnostjo, je pa zlasti treba opozoriti na to, da je treba bolezen zdraviti. Vemo, da so nosečnice velikokrat proti zdravilom in se jih bojijo jemati med nosečnostjo. Pri ščitničnih boleznih je izjemno pomembno, da jih jemlješ. Ne glede na to ali ti deluje preveč ali premalo. Vse se da rešiti, če jemlješ zdravila in hodiš na kontrole in upoštevaš navodila. Potem se navadno vse dobro konča.

Koliko ljudje to vedo, kar smo ravnokar povedali?
Mi se trudimo in poljudno pišemo. Lahko bi še več.
Najbrž lahko tudi društvo nekaj naredi.
Pogosto se oglašajo matere, ki imajo odraščajoče hčere, ki teh zdravil ne jemljejo tako resno in jim na ta način pomagamo, ker je jutranja tabletka obvezna.
To je včasih težko, da ti nekdo pri 18- ih reče, da boš celo življenje jemal zdravila.
Dr., prej ste omenili, da se lahko rodi otrok brez ščitnice. Kaj pa v tem primeru? Če to ugotovimo dovolj zgodaj- kar se vedno zgodi, ker v Sloveniji na srečo že poteka to presejanje- to diagnosticiramo zelo kmalu in tak otrok se začne zdraviti. Če pa se ne zdravi, so posledice lahko zelo hude. Zelo hude, da.
Jih lahko morda opišete? Bolezen se imenuje kretinizem. Lahko pride do hude oblike hipotiroze, zlasti pa do duševne manjrazvitosti, ker je premalo ščitničnega hormona za razvoj možganov. Potem ta izraz temelji na nekoč nezdravljenih primerih. Tako je. Verjetno.
Kako pa je z zdravljenjem? Kje se zdravi bolezen ščitnice? Nas lahko zdravi osebni zdravnik ali nas nujno pošlje k specialistu?
Najprej pošlje k specialistu, da bolnik dobi diagnozo in način zdravljenja, potem se pa specialist odloči ali ga bo kontroliral in mu da tudi datum, sicer pa ga lahko tudi prepusti splošnemu zdravniku.- Če ni prehudo.
Tako je.
Omenili ste, da nas potem naprej zdravijo splošni zdravniki. To je zato, ker je narava naših bolezni običajno kronična. To, da smo kroniki, je prišla šele do tukaj informacija. V društvu delamo na tem, da dobimo status kronikov. S tem statusom bomo potem lahko premaknili tudi neke druge zahteve naših članov. Morda glede zdravil?

Da. Če jim pri odstranitvi ščitnice odstranijo še obščitnične žleze, je to zelo pomembno. Oni morajo zaradi tega jemati nadomestni kalcij, ki pa je na negativni listi. Če bomo mi dobili status kroničnih bolnikov, upamo, da bomo tem našim članom zagotovili neke olajšave kot je premik zdravil iz negativne na pozitivno listo in druge olajšave.
Tudi kalcij je obvezen pri zdravljenju teh bolezni in najbrž ni na recept? Samo v tem primeru, če pride pri operaciji ščitnice do okvare obščitničnih žlez, ker one uravnavajo nivo kalcija in morajo na žalost ti bolniki jemati D- vitamin in kalcij, vendar se dobi kalcij tudi na recept v taki obliki, da je lahko brez plačila. Bova pozdravila še eno gledalko. Z nami na liniji. Pozdravljena. Dober dan. Tudi jaz sem dobila pred dvemi leti radioaktivni jod, ker mi je ščitnica preveč delovala, ampak jaz sem bila že prej zelo močna in sem imela 140 kg in sem mislila, da če ti prevče deluje, si suh. Jaz sem se po dveh letih po radioaktivnem jodu zredila za 25 kg.
Hvala lepa.
Hvala za vašo izkušnjo.
Če je po jodu delovanje normalno ali je nadomeščeno to premajhno delovanje ščitnice, potem mislim, da ni razloga, da bi se človek toliko zredil. Ni nekega fiziološkega razloga.
Kaj pa svetujete? Posvet z osebnim zdravnikom in potem ustrezne ukrepe. Tudi pri vas obravnavate take ukrepe?
Mi smo se obrnili na državne institucije glede šole hujšanja.

Vendar so nas odpravili zelo na hitro, ker da oni nimajo strokovnega kadra za te primere.
Naj se obrnemo na kliniko so rekli. Naprej iščemo neko skupno rešitev, če bo mogoče kaj urediti. Res pa je veliko takih zgodb, ki pestijo naše članice in jaz mislim, da se jim na nek način vseeno da malo pomagati. Rekli smo, da je bolezen ščitnice lahko dedna ali ne. Kakšno preventivo svetujete? Kakšna je lahko preventiva? Najpomembnejša preventiva se mi zdi uporaba jodirane kuhinjske soli. To je največ, kar lahko naredimo. Drugo pa je, da smo malo pozorni, če ima kdo v družini ščitnično bolezen, zlasti ženske. Če ima mati in ima hčerke, da so mogoče malo bolj pozorni in nekoliko prej pomislijo, da gre mogoče za ščitnično bolezen, če se pojavijo težave.
Drugače pa samo sol. In če gremo k osebnemu zdravniku, omenimo to družinsko linijo, da je kdo imel?
In če imamo še ustrezne težave, da lahko posumi. Potem bo sigurno ustrezno ukrepal. Lahko samo še malo o jodu? Na tržišču je vse polno preparatov z jodom. Zelo jih promovirajo. Vendar ni jod vedno dober za vse ščitnične bolezni. Pri nekaterih se ga moramo celo izogibati, tako, da se mi zdi zelo pomembno našim članom povedati, da niso vsi enako obravnavani in ne bolehajo za isto boleznijo.
Ali pa jih vsaj usmeriti k zdravniku. Tako je. Včasih je jod tako, kot če bi nekoga z vročino poslal na maraton. Jod stimulira delovanje ščitnice, če je ta okvarjena.

Toliko joda, kolikor ga je v kuhinjski soli, ne more kaj veliko škoditi, če imamo bolezen. Jasno pa ni dobro pretiravati ali jesti neke dodatke. Predvsem vitamini so problem, ker imajo polno sestavin in včasih niti ne veš, da ješ tudi jod.
Kaj bi še priporočili bolnikom ali tistim, ki sumijo? Kako naj ravnajo? Proti koncu oddaje gremo...
Mogoče spet kajenje. Kakor vpliva tudi na druge organe, vpliva tudi na ščitnico in kadilci imajo v povprečju nekoliko večje ščitnice kot nekadilci. Zlasti pa- kot smo videli v prispevku- lahko poteka bolezen veliko bolj komplicirano še z okvaro na očeh.
Podpirate zakon, ki ukinja kajenje na javnih mestih?
Absolutno.
Najlepša hvala. Našima gostjama se lepo zahvaljujem za vaše sodelovanje v oddaji in seveda tudi vsem gledalkam in gledalcem, ki ste klicali in tako prispevali k večji pestrosti naše oddaje.
Hvala tudi z moje strani. Prihodnjič bomo iskali odgovore na vprašanje, kakšno je v današnjem času sobivanje človeka in divjih živali in kdo si v resnici koga lasti?

Ko žival sprejmemo, jo najprej zdravniško oskrbimo, potem je potrebna nega in ko je žival približno dovolj samostojna, da se začne sama hraniti in sama loviti, potem jo čim bolj osamimo od ljudi. Zato imamo različne načine, da se žival vrne čim bolj divja v naravo.

Odnos rejca do živali je pa kot odnos med bratoma.

Živiš s tisto čredo in ta živi s tabo. Medved je prišlek na naše področje in k nam ne sodi. Človek je žalosten ob pogledu na to razmesarjeno telo ali na živo žival, ki je še živa in razmesarjena. Tukaj so zelo velike težave. Ljudem pade morala.

Navadno vas po naši oddaji povabimo, da imate še pol ure časa, da pošljete ali telefonirate na telefon, ki je zaslonu, svoje predloge, vprašanja in sploh karkoli v zvezi z našo naslednjo temo.
Tudi elektronski naslov je zapisan na zaslonu:

Do prihodnjega tedna srečno.
Lep pozdrav.

Prejšnja: Forenzično preiskovanje

Naslednja: Sobivanje človeka in živali

oglasno sporočilo

Moj RTV

Z vami: Bolezni ščitnice