Z vami: Nespečnost

Ja, so razlike. Zdaj tudi vemo, da smo genetsko predispozirani. Se pravi, da tudi podedujemo to potrebo po spanju. Ni res, da vsi rabimo šest, sedem ur. Nekateri rabijo manj, drugi več. Smo tudi različni tipi. Nekateri so večerni tipi, nekateri so lahko jutranji tipi, kar pomeni, da imajo lahko pomaknjen spanec v kasno spanje, drugi pa lahko zgodaj vstanejo. Individualne razlike so lahko kar velike.
Jaz sem nočna ptica! Nasprotju našim pričakovanjem bi lahko rekli, da spanje ni ravno en počitek brez vsega, ampak je to ena akcija. Nekaj se dogaja. Kaj se dogaja? Ja, res je. spanje je pravzaprav neko dogajanje v našem telesu, kjer poteka neka regeneracija tako v fizičnem kot v psihološkem nivoju. Če pogledamo bolj ta psihološki nivo, premlevamo dogodke prejšnjih dni, načrtujemo kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh. Misli, spomini se nekako reorganizirajo, nove misli se usedejo v skladanje s prejšnjimi. Je pa res, da dogajanja ponavadi ne opazimo. Vidimo, da se nekaj dogaja samo takrat, ko nekaj sanjamo. Sanje pa, nekateri pravijo, da se jih sploh ne spomnejo, nekateri pravijo, da se jih vedno. Saj res, pa imajo sanje kakšno funkcijo v spanju? Nekaterim celo neko jasnovidno preroško funkcijo napovedujejo? Ja, to je precej popularno mišlenje, da se iz sanj da napovedati prihodnost, pa ni ravno tako. Mene včasih kdo vpraša, meni se je sanjalo to in to, povej mi, kaj to pomeni. Pa so potem malo razočarani, ker dobijo namesto odgovora vprašanje, kaj pa to tebi pomeni? Sanje so v bistvu odraz našega nezavednega delovanja in kot takšne so zelo izrazito individualne. Tudi interpretacija sanj vedno poteka na individualnem nivoju. Ker so pa sanje nekoliko popačene iz tega budnega vidika, ker nezavedno delujejo nekoliko drugače, je včasih fino verjeti, da se na podlagi sanj lahko napove prihodnost. Gre pa mogoče bolj v tem smislu, da začnemo verjet sanjam, in se v skladu s tem obnašamo.
Včasih se dogajajo v neverjetnih kombinacijah!

Drug tip treninga pa je recimo trening za moč, trening aktivacije hitrosti. Ta ima pa ravno nasproten učinek in tudi nekaj ur po treningu lahko traja povišana centralna vzdraženost in s tem težave da zaspimo. Kar se mene tiče ni bilo nikoli težav tudi v obdobju najbolj intenzivnih treningov s spancem. Se pa zelo pogosto pojavljajo težave, da športniki zadnje noči pred pomembnimi tekmovanji kakovostno spijo zaradi pred tekmovalne treme in imajo problem potem te misli odmisliti. Kaj ste vi treniral?
Moj prvi šport je bil alpsko smučanje, iz tega pa tudi karate in tukaj sem bil najbolj aktiven in v reprezentanci in tako naprej.
Po karateju se dobro spi?
Ja, odvisno od kontakta.
Doktorica Grošelj, kaj pa v tretjem življenjskem obdobju? Tu se že kar nekako pričakuje, da je potrebno manj spanca in da je tudi manj kakovosten. To drži?
Seveda. Starost je fiziološki proces, tako kot se nam starajo drugi organi, se nam seveda starajo tudi možgani, spreminjajo se nam tudi hormoni, transmiterji, in s tem se spanje premakne nekoliko v to popoldansko obdobje. Zopet pride do tega dvojnega ritma, se pravi noč in popoldanska siesta, kot jo poznamo pri otrocih. Spanje je bolj prekinjeno, večkrat se zbujamo. Slabša kakovost spanja je že nekaj čisto normalnega, fiziološki prices pri starejših ljudeh, ko še ne govorimo o nespečnosti. Problem je takrat, ko imajo ljudje druge bolezni, različne organske bolezni, zaradi katerih se prebujajo, lahko je to bolečina, odhajanje na stranišče. Ko jih to prebuja, se stvari ponavadi potencirajo, potem začnejo jemat zdravila, ki imajo lahko kot stranski učinek tudi slabo spanje, ali pa jemljejo uspavala, na katera se navadijo. Potem je treba stvari reševat eno za drugo. Dobro, prvi prispevek...

Jaz zvečer televizijo gledam, preberem kakšno revijo, potem pa vzamem tableto za pomirjanje in lepo spim. Ponoči se zbudim, grem pit vodo, zjutraj ob šestih pa vstanem.
Ne, jaz pa nobenih tablet ne jemljem za spanje. Toliko še ne. Če sta dve noči bolj slabe, je pa tretja boljša.- Čim manj tablet, čim manj tablet! Jaz pa raje lepo spim in vzamem tableto za pomirjanje. Sem že toliko stara, da nič hudega, če mi kaj škoduje. Kje to piše? Mi smo še mladi!
Ja, seveda! Moramo priznati, da smo toliko stari, da ne rabimo več toliko spanja.
Ja, to je pa res! Zgrešeno je, da ljudje govorijo, da vi, ki ste stari ne rabite toliko spanja. Ravno stari človek rabi veliko spanja, ker spanje je zdravje. Več spiš, bolj zdrav si! Ni res, odrasel človek mora imeti šest ur spanja dovolj.

Ste ugotovili v tej raziskavi, da se povrnem nanjo, rekli ste, da 40 ur nespanja zelo vpliva na vse funkcije. Pri vseh enako? Naj bodo športniki, vozniki ali pri kakršnem koli delu, učenju?
En del meritev je zajel praktično ves prostor motoričnih sposobnosti. Se pravi ravnotežje, koordinacijo, natančnost gibanja, različne oblike hitrosti, vzdržljivost v moči, največjo moč, ki jo je posameznik možen razvit. Tukaj so se lepo pokazale razlike med posamezniki. Tisti, ki so v športih, kjer so redno izpostavljeni tem primankljajem spanja pri nastopih in treningih, pri njih se je pokazalo, da praktično ni nobenega učinka na nobenega od teh testov, tudi ne na tiste, na katere bi pričakovali. Se pravi na tiste, kjer je ta centralni hoteni nadzor gibanja bolj izdaten. Izvajanje preciznih koordiniranih nalog, vzdrževanje ravnotežja na nestabilni površini. Medtem ko pri tistih, ki imajo s tem manj izkušen, ali pa nimajo tega v svojemu treningu, tam so bili rezultati precej slabši. Potem se je pokazala ena podobna tandenca pri testu, pri katerem testiramo centralno vzdražnost motoričnega dela možganov. Bilo je ugotovit neke vrste centralno utrujenost, tako ji rečemo po primeru druge meritve, po štiridesetih urah. Kaj pa, če se ta nespečnost ponavlja? Je ta človek še zmožen sploh delovati normalno, razmišljati normalno, če je v službi in tako?
Ja načeloma nekako se predpostavlja, da večja utrujenost zmanjša zmožnost razmišljanja, reševanja problemov, koncentracija se pokvari, počutje je slabše, več se pojavi negativnih čustev. Zato smo tudi te tri aspekte vključili v raziskavo. Bila sem presenečena, da po 24 urah, kolikor je preteklo med obema testoma, ni bilo nobenih razlik. Sicer so reševali iste teste in tudi potem, ko smo koregiral ta učinek vaje, je še vedno se pokazalo, da so enako dobro reševali po deprevaciji. Enako dobro so bili skoncentrirani, enako dobro so reševali probleme, bilo je pa v počutju več izražene utrujenosti in manjša živahnost. To pomeni da v nekem kratkem obdobju, se znamo skoncentrirat, znamo stisniti takrat kadar je treba in čisto dobro opravit nalogo.
Tudi nenaspani?

Ja, škoda ker ta gospa ni povedala, a se ta punčka sicer normalno razvija, a v redu deluje, kako se obnaša, hodi v vrtec in podobno. Mogoče pa je res takšna, da ne rabi dovolj spanja. Tomaž iz Ljubljane pa je naš naslednji gledalec pri telefonu. Živjo, Tomaž pri telefonu. Star sem 38 let, sem paraplegik in me zelo zanima, zakaj jaz ponoči ne morem spat? To me zanima. Jemljem tudi tablete za spanje, ampak tudi po njih ne morem zaspati.
Motorična sposobnost je sigurno velik...
Ja, se pravi pomankanje.. ni vira, ki bi resno utrujenost povzročil, se pravi, ki bi zahteval večjo potrošnjo energije, razen mentalnih zahtev, medtem ko je fizična aktivnost izvzeta. To je sigurno en otežujoč dejavnik.
Ampak to pomeni, da gledalec ne rabi spanja toliko ali kaj drugega?
To pomeni, da najbrž od tega dogodka, ali je bila to nesreča ali kaj podobnega, je na vozičku, ne more se gibati, ima manj motorične aktivnosti in je seveda drugače. Ne moremo reči da ne rabi, vendar se ta sistem poruši. Slabo spanje pa je lahko le simptom nečesa drugega.
Kaj vse pa sploh vpliva na slabo spanje. Denimo to, kar počnemo zvečer preden gremo spat, kar so naše navade morda?
Recimo ena stvar, ki je pri športnikih in tudi pri navadnih ljudeh zelo pomembna, je razporeditev obrokov in vsebina obrokov predvsem. Recimo z ogljikovimi hidrati bogat obrok, se pravi..
Moka, pšenica.

Dober dan! Jaz imam pa v bistvu težave s spanjem, dolgo se obračam po postelji. Ko pa enkrat zaspim, se pa čez uro, dve spet zbudim, in spet traja uro, dve, da zaspim. Zjutraj se zbujam utrujena, zoprna in tako naprej. Hvala lepa!
Hvala lepa! Mislim, da imamo še en telefon, pa bomo sprejeli še tega. Živjo, kdo je z nami? Blaž iz Mengša pri telefonu. Lep pozdrav! Mene pa zanima, kakšno mnenje imajo gostje o tem spanju petnajst minut na štiri ure. Se pravi, to je šestkrat dnevno. To so uporabljali neki vojaški piloti, če se ne motim. Hvala!
Hvala lepa! Zdaj pri prvi gospe in vprašanju uspavanja, ona govori, da je nemirna, da zvečer nemore zaspat, da se obrača. Vsekakor je treba pri njej izključiti eno bolezensko stanje. Govorimo o sindromu nemirnih nog. Ta neprijeten, grozen nemir zvečer pred spanjem. Pacienti povedo, da ne morejo gledat televizije, brat knjige, morajo hodit, to stvar izboljšat. Gre v bistvu za neorološko bolezen, zdravimo jo z ustreznimi zdravili in to je treba izključit. Gospo je treba natančno povprašat, videti ali je to ozadje. Če je potrebno lahko tudi potem snemanje v laboratoriju, kjer s preizkavo ponoči to lahko tudi objektiliziramo. Za gospo bi svetovala nadaljno obravnavo in diagnostiko. Pri drugem gospodu pa, tudi mi smo se s tem ukvarjali. Nas je študija zanimala, ker prvi ki so do nas prišli, zakaj smo sploh šli v to, so bili solo jadralci. To pomeni, recimo sam preko atlantika, tri tedne na jadrnici sam, on ne more osem ur spat in biti buden, ampak je treba iti tukaj na te ultra kratke ritme spanja. Kot je gospod omenil v vojski, piloti, glede tega je veliko študij. Američani in vojska to uporablja. Je pa treba to naštudirat, prehrana, kdaj kakšne stvari, motorične sposobnosti, svetloba. Govorimo o slik menegementu. S tem se do zdaj pri nas ni nihče ukvarjal. Tukaj je ogromno dela. Ali so to športniki, poklicni vozniki, piloti.
Verjetno vsakdo ne more tega, spati petnajst minut. Ja. Veliko se da tukaj naredit. da se natrenirat, da se svetovat, to je tista želja, s katero se želimo ukvarjati. Pa je to zdravo?
Da bi delali to celo življenje, tega ne moremo. Kot sem na začetku rekla smo genetsko določeni. Mi smo ljudje, ki živimo v dnevu, okvirno 24 ur. In da bi prelisičili da bi spali na vsako uro petnajst minut, celo življenje, ne bo šlo. Da pa se v nekih ekstremnih pogojih, v nekih obdobjih to naštudirat, natrenirat in to za tisti čas delat.

Tukaj se sedi, leži? Lahko sedijo v neki umirjeni pozi, naslonjen. Seveda pa je najbolje vaditi leže.
Glasba?- Čim bolj glasna, čim bolj eksplozivna.
Kaj pa potovanja, športniki veliko potujejo in te časovne razlike prav gotovo vplivajo tudi na spanje. Ta ritem spanja se verjetno zmede? Predvsem ta daljša potovanja proti vzhodu ali zahodu so taka, ki lahko zelo zmedejo in pride do časovne konfuzije, in posledično simptomov, to so težave s tem, da kakovostno zaspijo. Potem tudi pozornost, motivacija se znižata. Lahko čisto organske težave, kot so glavobol in slabost. Tukaj imamo ukrepe, kako se temu zoperstavit. Nekoč so mislili, da se da veliko naredit na to, da se par dni pred potovanjem začne živet po tistem ritmu kamor gre športnik, ampak to se izkaže kot ne najbolj učinkovito. Dobro je, da načrtujemo, kako se bomo obnašali med letom oziroma prve dni, ure, ko tja prispemo. Pri letih, ki trajajo preko dneva, se svetuje, da ustrajajo pri tem, da smo budni, da ne spimo, da imamo redne obroke, da se mentalno zaposlimo, da pogledamo kakšen film ali kaj preberemo. Kaj pa če letimo na zahod, da gremo čez noč? Potem pa se moramo držat spanja, ker moremo spat, ker je noč. Eno takih zelo enostavnih napotkov je, da si naravnamo uro na čas, ki nas čaka tam, in po njej že ravnamo. Tudi da rečemo ta in ta obrok bomo izpustili, in enako ukrepamo glede prehrane, kot sem že omenil. Če želimo odspat, naj bodo pri nočnem letu zadnji obroki ogljikovi hidrati, ko letimo preko dneva pa naj bo proteinski.- Čas nas malo preganja, imamo dva telefona, ki nas čakata, gremo jih hitro slišat. Lep pozdrav!

To bi bil lep eksperiment! Nasvidenje!
Prej smo rekli po Hipokratu, da tudi preveč spanja bolezen.
Kako bi na prvo vprašanje odgovorili?
Na prvo vprašanje samo na kratko, simptom psihiatrične bolezni je lahko tudi nespečnost. Slabo spanje lahko spada v sklop osnovne bolezni. Če gospa misli, da sin potrebuje še nadaljno obravnavo, smo seveda na voljo. To je ambulanta za motnje spanja, tja lahko pošlje napotnico osebnega zdravnika, psihiatra, ga bomo obvestili na dom, približno mesec, dva je čakalna doba, ga bomo pregledali in se pogovorili.
Kje je to?
V kliničnem centru. Preveč spanja?
Preveč spanja. Ja, vedno govorimo o slabem spanju, nespečnosti, v bistvu pa je prekomerna zaspanost tista, ki nas bolj ovira. Prekomerna zaspanost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč, kjer ni vzrok alkohol. Vse tiste nesreče, ko beremo, zaradi neznanega vzroka je zapeljal levo, velikokrat je bila to zaspanost. Tukaj se moramo vprašati, kaj je bilo za tem zadaj. Ali je to motnja dihanja, so to pavze dihanja med spanjem, ko možgani ne dobijo dovolj kisika. Taki pacienti se zjutraj zbujajo utrujeni, zaspani, težko funkcionirajo, zaspijo že med vožnjo v službi, zaspijo v službi za delovnim mestom, pa tudi druge bolezni v spanju samem, ki povzročajo prekomerno zaspanost. Tega se predvsem pri aktivni populaciji bojimo in je absolutno potrebna nadaljna obravnava.
Ja, moramo naprej. Čas pred stpanjem je gotovo intimen čas, ko premlevamo o vsem, kar se je zgodilo čez dan. Občutke, izkušnje, včasih pa jih preveč premlevamo in tudi zaradi tega težko zaspimo.

Večkrat se dogaja da ne morem spat ponoči bodisi zaradi izkušenj, ki sem jih imela čez dan v gledališču, kontaktu z otroki, z odra, ali pa zaradi nesoglasij, do katerih pride doma, ker sem veliko z doma.

Doktor Dolenc, ali je nespečnost lahko tudi znak neke prave bolezni, ali jo napoveduje?
Lahko, lahko tudi psihiatrične bolezni, recimo se lahko začne z hudo nespečnostjo, da sploh ne spimo in potem v bistvu lahko pride navzven šele psihiatrična motnja. Lahko pa tudi drugih bolezni, kar smo prej rekli, nemirne noge, ali druge, lahko tudi nekega tumora v možganih. Če je ta tam kjer imamo center za spanje in zaradi tega ne bomo spali. Vendar pa je tega bistveno manj. Najpogostejša je ta, govorimo o tej psihofiziološki nespečnosti. Ta je povzročena iz okolja, znekimi drugimi dejanji, stresom in podobno. Tiste prave nespečnosti, zaradi katere bomo umrli je zelo redka. Nekaj družin na svetu je opisanih, gre za bolezen, ki se deduje, kjer gre za neke hude nevrološke motnje. Pacienta ponavadi pomirimo, da si gurno to ni to, ampak so neke druge stvari, ki jih je včasih še treba odkriti.
Zdaj pa gremo na gospo, ki je rekla, da preveč spi. Jaz imam tudi dve elektronski pošti na ta način. Gledalec sprašuje, če bi lahko prosim pojasnili, kakšni so procesi v možganih oziroma organizmu zjutraj, ko se nikakor ne moremo spraviti v budnost, kaj povzroča ta neznosni občutek zaspanosti? Kdaj gre pa spat?
Nimam pojma!
Kaj pa dela zvečer, ali gre spat ob enih zjutraj, ali ima službo ob šestih, ali ob desetih, ali dela zvečer, to je premalo navedenih dejavnikov.
Tudi gledalka piše, da če spi preveč, se počuti še bolj utrujeno, zato raje spi manj, oziroma se zbuja po sedmih urah.
Mi pacientom vedno svetujemo te urike spanja, kar pomeni, da vpisujemo ure spanja, da si približno napiše, kdaj gre spat in kdaj se zbudi. Delamo tudi restrikcijo, kar pomeni, da ležat v postelji, ko si buden in ko ti je fino še malo ležat in se obračat pa ne spiš, to je zanič! To ni kvalitetno spanje. Treba se je potrudit in vstat. Seveda je težko, ampak tisti, ki imajo zaradi tega težave, bodo lahko naslednjo noč lahko morda nekaj minut, ali več, dlje spali. Restrikcija spanja, vsekakor. Tudi ponoči pacientom svetujemo, ne ležat v postelji, ne premišljevat, pojdite v drug prostor, rešujte križanke in počnite kaj drugega. Ko boste, ne utrujeni, ampak zaspani, pojdite nazaj v posteljo.

Kronična bolečina je pa pogosto prisotna tudi takrat, ko nekega vzroka zanjo ni več in v bistvu izgubi ta svoj fiziološki smisel. Takrat je samo neke vrste nadloga in ni več varovalni mehanizem, kot bi to lahko rekli za kutno bolečino.