Odprti kop - Z vami: Nevarne snovi

Besedilo, Slike

Premiera: sreda, 10. oktober 2007, Vse oddaje

Lepo pozdravljeni, dragi gledalci in drage gledalke. Danes je na vrsti tema, ki je vedno zanimiva, koristna, pogosto pa tudi preseneča.
V zadnjem času še veliko bolj, tako da smo kupci, če se želimo izogniti nevarnim izdelkom, že prisiljeni stalno slediti opozorilom. Na straneh Zveze potrošnikov Slovenije lahko preberemo- bom prebral iz papirja- ta iz začetka septembra. Družba Matell je objavila, da se je na podlagi raziskave in testiranj igrač proizvedenih na Kitajskem odločila, da samoiniciativno iz trga umakne 7 različnih igrač zaradi prevelike vsebnosti svinca. Fischer Price odpovedal skoraj milijon igrač zaradi prisotnosti strupenega svinca, ker je bila možnost zastrupitve- iz avgusta. Še par. Odpoklicane igračke Pretty Baby- to je iz sredine avgusta. Ali barvilo E128 prepovedano v EU. Takih je seveda še veliko več in zato je danes oddaja Z vami. In gostje oddaje Z vami so danes gospa Marjana Peterman, strokovna svetovalka pri Zvezi potrošnikov Slovenije, dr. Lucija Perharič, toksikologinja z Inštituta za varovanje zdravja in neodvisni raziskovalec Anton Komat. Lepo pozdravljeni.
Lepo pozdravljeni. Taka obvestila, kot sem jih prebral tukaj, se vrstijo iz tedna v teden. Čemu pripisujete poplavo takih izdelkov?
Vedno postajamo v tem globalnem trgu bolj transparentni in zaradi tega pride do obveščanja potrošnikov o nevarnostih, ki se lahko nahajajo v izdelkih. Zadovoljivo je to, da v notranjem nadzoru podjetja sama to počnejo, kot npr. Matel, čeprav je bil izzvan, medtem ko E128 je dejstvo dolgih raziskovanj in ponovnega pregleda azobarvil evropske agencije, ki v tem trenutku pregleduje barvila oz. določene skupine aditivov. Ampak takšnih izdelkov je ogromno, pa še posebno v zadnjem času. Zakaj?

Kemikalij je več kot 100. 000. Ki jih uporabljamo.
Tako je. Tiste, ki jih uporabljamo.
Bi morda za začetek kar vidva? 30. 000 je takšnih, ki jih ponovno pregledujemo v tem času.
Bi morda za začetek dr. Perharič in gospod Komat naredila pregled nevarnih snovi, s katerimi se vsak dan srečujemo denimo v gospodinjstvu. Teh snovi je na stotine. Lahko jih nekaj naštejemo: to so lahko težke kovine v naši posodi v kateri kuhamo hrano, v našem priboru. Organske spojine v vseh različnih predmetih splošne uporabe, recimo računalnikih, pohištvu, preprograh. V zadnjem času ugotavljajo porast izpostavljenosti polibromiranim difenil etrom, ki so sredstva za zaviranje gorenja in so v našem mikrookolju močno prisotna. Potem imamo mehčala za plastične mase, ki se tudi uporabljajo v praktično vseh predmetih splošne rabe, ki smo jim dnevno izpostavljeni. Kar pa je bistveno pri zagotavljanju varne uporabe kemikalij je to, da je treba poznati nevarnosti kemikalij in potem skušati zmanjšati izpostavljenost do najmanjše možne meje, da zmanjšamo tveganje. Nevarno je pa skoraj vse.
Kaj bi vi dodali? Že na izhodišču bi dodal, da ta množica kemikalij, ki je prisotna v raznih oblikah prometa v naši civilizaciji, je odstotek ali dva teh kemikalij, ki imajo vse potrebne teste predvsem kar se tiče dolgoročnih učinkov na človeško populacijo, po drugi strani je pa ta pritisk industrije tako močan, da so naša gospodinjstva postala prenapolnjena s stotinami kemikalij in ta pritisk propagande vidimo, kaj se dogaja okrog čistil, sterilnnosti okolja, itd. Ne samo direktna kemična nevarnost, ki izvira iz snovi, ki so lahko agresivne in tudi so, je pa tudi posledica, če otroci živijo v pretirano sterilnem okolju, potem njihov imunski sistem nima reakcijske norme, ker bi moral biti v kontaktu z aliensi, da se ta imunost razvije. Vplivajo zelo široko, če pa gledamo direktno na te kemikalije, ki so- zelo veliko jih je in je težko kakšne posebej izločiti. Jaz bom povedal podatek, da ima en povprečni megamarket povprečno do 30. 000 artiklov, masovna produkcija terja veliko kemičnih izdelkov oz. izdelkov, ki so tretirane z nekimi kemikalijami, kot je že gospa rekla. Potrošniki pa nimajo dovolj znanja, da bi prepoznali to, ker testov niti ni. Na nek način smo vsi skupaj neki poskusni zajčki na dolgi rok. Bomo videli, kaj bo iz tega.

Pa dajmo tako: bi šlo brez teh aditivov ali teh nevarnih snovi? Jaz vem, da je v tistih flurestenčnooranžnih merelicah notri en sulfat. Ne vem točno, kateri, ampak neko žveplo. Bi šlo brez tega?
Bi povedal en drug primer. Bral sem neko zanimivo primerjavo, ki so jo delali Američani- delo gospodinje v 20- ih letih prejšnjega stoletja in sodobne gospodinje s stotinami kemikalij, ki jih ima v svojem domu. Tista gospodinja izpred 80- ih let je porabila natančno isti čas, da je očistila neko stanovanjsko površino s starimi sredstvi, ki so bila samo štiri, ki so bila takrat v masovni uporabi ali današnja, ki ima cel kemijski aresnal. Čas porabljen za očiščenje je bil isti, vprašanje pa je, kateri način čiščenja je bolj prijazen do človeka. Hvala lepa, gremo naprej. Nevarne stvari najpogosteje povezujemo s prehrano. Večina dodatkov- skoraj 90 %- ki so v živilih, je namenjenih estetskim razlogom, narediti izdelke čim bolj privlačne. Tudi kruh ni izjema.

Naš vsakdanji kruhek že nekaj časa ni več zmes le moke, kvasa, soli in vode. Medtem ko lahko danes izbiramo med več kot 100 vrstami kruha in pekovskega peciva pa bomo nekoliko težje izvedeli, kakšne sestavine kruh, ki ga nameravamo kupiti, vsebuje. Sestava kruha je namreč še vedno podatek, ki ga peki niso dolžni navajati.

Še težje pa najdemo kruh, ki bi bil narejen brez dodatkov, zato si marsikje kruh raje zamesijo sami.

Pri mletju luske ločijo od jedra zrna. Tako dobijo različne tipe moke. Če želijo dobiti belo moko, bo stopenj mletja kar nekaj, da luske popolnoma odstranijo. Količina in kakovost hranljivih sestavin zrna je odvisna od sorte, vremenskih razmer, tal, pogojev žetve in skladiščenja, zato v proizvodnji razlike izenačijo z mešanjem mok različnih kakovosti in z dodatki. Najpogosteši dodatki v kruhu so emulgatorji, ki omogočijo, da se med seboj zmešata dve snovi, ki se sicer ne bi- npr. voda in olje. Sredstva za obdelavo moke, s katerimi izboljšajo pecilne lastnosti moke, sredstva za uravnavanje kislosti, konzervansi, nekaterim kruhom pa dodajajo tudi sladkor, olje in rastlinske maščobe, mleko, sirotko in jajca v prahu, slad, kosmiče in semena.

Mleka v kruhu proizvajalci niso dolžni posebej navajati, če ga je po pravilniku premalo. Barvanje kruha ni dovoljeno. Pravilnih dovoljuje le dodajanje praženih žit in slada- gre za sestavino podobno kavnemu nadomestku. Sam po sebi ta dodatek ni škodljiv, problem pa je, ko potrošnik zaradi temnejše barve meni, da uživa polnozrnat kruh. Razlika je v tem, da je kruh z dodano praženo moko velikega volumna z mehko puhasto sredico, ki je čokoladnorjave barve. Polnozrnat kruh pa je bolj zbit, z gosto sredico, ki je sivorjavkaste barve.

Peka kruha doma ima več prednosti. Poleg veliko nižje cene tudi točno veste, kaj boste pojedli, če seveda poznate poreklo moke. Kruhu lahko primešate sestavine po lastni želji in iz različnih mešanic žit, samostojno pa lahko kruh zamesite le iz pšenične in ržene moke, ker imata dovolj lepka in sluzastih snovi.

Drugim mokam, npr. ajdovi, koruzni, ovseni in sojini, morate zaradi lepka dodati tudi nekaj pšenične moke.

Da se nam preveč ne prime. Tako. Zdaj se pa lepo pokrije s prtičkom.
Medtem ko kvas doma opravi veliko delo pa v industrijski peki že uporabljajo encime, ki skrajšajo proizvodni čas. V moki encimi razgradijo škrob in kruha ni potrebno več prvič vzhajati. Povečajo viskoznost testa, izdelki imajo večjo prostornino, njihova skorja in sredica pa ostajata dlje časa elastični.

Za proizvodnjo encimov uporabljajo kvasovke, plesni in bakterije. Nekatere od njih so že gensko spremenjene. Slovenska zakonodaja označevanja encimov še ne zahteva.
Kako je lepa.

Kruh mora biti tudi dobro pečen. Doma lahko čas peke podaljšate, velikokrat se namreč zgodi, da je kruh iz trgovine- še posebej polnozrnati- slabo pečen in sredica ostane skoraj surova.

Kruh, ki ne vsebuje konzervansov, je obstojen 2 do 5 dni, če ga hranimo pri temperaturi pod 20 stopinj celzija in je zavit v krpo ali nekoliko porozno embalažo.

Želeli ste nekaj dodati k našemu prispevku? Vsekakor. Če ne drugače, po zakonu varstva potrošnikov je trgovec, ki mu prodaja, dolžan obvestiti o sestavinah.

Pri kruhu, če je predpakiran, morajo biti vse sestavine navedene v padajočem vrstnem redu. Encimi smo rekli, da ne, ker naj bi bili neko tehnološko sredstvo. Z novo zakonodajo, ki prihaja, bo moralo biti tudi to označeno. Kruh, ki ga kupimo v delikatesi, če potrošnik vpraša trgovko, mu mora po zakonu povedati vse, kar vsebuje. Treba je vedeti, da dodaten gluten oz. lepek, ki ga danes dodajajo- so nekateri potrošniki občutljivi nanj in morajo biti seznanjeni. Tudi semenke- na veliko semen je alergija. Potrošnik mora biti seznanjen s sestavinami, trgovec je dolžan to povedati, je pa res, da je to zelo težko doseči.
Kruh. Pa ostalo? Vi raziskujete področja prehranskih dodatkov. Katerim živilom pa dodajajo največ dodatkov, ki naj bi bili za zdravje škodljivi?
Ne govorimo o škodljivosti, govorimo o dopustni meji, ki je določena z dovoljenimi aditivi. Dodajajo se v živila, ki so sestavljena- npr. obarjene klobase. Včasih je bila hrenovka narejena iz mesa, soli, malo vode in vse se je fino zmlelo in smo dobili tisto hrustljavo hrenavko. Danes pa je voda, lahko veziva, emulgatorji, barvil ni dovoljeno v vsako klobaso dodajati, v nekatere je. Ima dovoljeno ali ne, odvisno od živila in od načina predelave. Označeno pa mora biti ali z E in številko ali z imenom, ki je tudi predpisano v zakonodajnih aktih. Mi zasledujemo, kje bi bilo največ- to imenujemo koktejl. Čigumijem se ne moremo izogniti. Ne more biti drugače. Je pa to definirano kot živilo. Potem kakšne dobro pobarvane pijače, ker jih je treba, zato ker jih pobarvamo, da ne bodo oksidirale, dodajati antioksidante, da ne bodo motne, še kaj drugega. Notri se najdeta tudi po dva antioksidanta, po 3 barvila. Ne vem, zakaj potrebujemo to. Je zmes sladkorja, citronske kisline in strahotno rdeče pobarvano.

Nauk zgodbe, izogibajte se klobas in pobarvanih pijač. Na izbiro imate jabolko in vodo, kar je veliko ceneje. Gospa, ta nasmešek je bil vmes in bom še malo podaljšal vprašanje. Kako te snovi delujejo na nas? Delujejo lahko na zelo različne načine. Lahko imajo lokalen učinek, da dražijo. Lahko povzročajo alergije, kar večkrat omenimo. Lahko pa povzročajo tudi kakšne hujše učinke; bodisi takojšnje, za kar moramo zaužiti ali biti izpostavljeni veliki količini, potem pa so tisti učinki na dolgo dobo na različne organe, ki se jih najbolj bojimo: recimo motenje hormonskega ravnovesja, povzročanje raka, vpliv na plodnost, na izzid nosečnosti. Ampak namerno dodane snovi naj ne bi bile strupene za razmnoževanje, naj ne bi bile rakotvorne oz. naj ne bi poškodovale genetskega materiala. Zelo veliko se govori o prehranskih dodatkih in včasih o pesticidih, precej pa pozabljamo na druga onesnaževala v hrani, ki prihajajo iz okolja, morda iz materialov namenjenim stiku z živili.
Ali ni pred kratkim neka britanska študija odkrila povezavo med določenimi barvili v prehrani in povečano hiperaktivnostjo otrok? Ja. To je ena reciklirana ugotovitev, ki je že krožila po britanskem tisku pred okoli 15- imi leti, ko so hiperaktivnost pripisovali barvilom v živilih za otroke. Ugotovili so povezavo, zdaj pa je treba ugotoviti ali je ta povezava tudi vzročna. Bodo gotovo narejene študije, ki bodo to pokazale. Najboljše pa se je izogibati barvilom, kolikor se le lahko.

Drage gledalke in gledalci, govorimo o potencialno nevarnih dodatkih, ki so v živilih. Radi imamo pestro bogato izbiro in sprašujemo vas, drage gledalke, koliko ste se pripravljeni odreči lepšim barvam oz. morda okusom, oz. kaj določa vašo izbiro. Pokličite:

Še vas naj vprašam, g. Komat. Ko smo ravno pri škodljivih učinkih, se jaz recimo zelo izogibam teh E- jev. Jaz vedno preberem, kaj je notri. Ko vidim E, odložim. Povejte mi, če pretiravam ali bi lahko tudi kakšno stvar vzel domov?
Kot generalna prevencija je to čisto v redu. Tudi jaz priporočam vsem državljanom, da se poskušajo izogibati E- jem in skušajo biti v čim večji meri v stiku s hrano, ki vsebuje čim manj aditivov, na tem področju je namreč nastala kar velika zmeda in marsikaj je prišlo med E- je, kar ne spada notri. Mislim, da je to razlog, da je EU zdaj prišla v neko fazo popolne revizije te liste. Mislim, da je zdaj štartala ta revizija, ki bo upoštevala vse dosedanje ugotovitve. Če kdo brska po internetu, bo marsikaj našel, liste. Jaz bi kot primere enega aditiva, ki je prišel v hrano in se mi zdi najbolj tvegan, E621 v večih različicah imena. Vse bolj se množijo dokazi, da gre za enega največjih sprožilcev diabetesa, kajti pritisk na slinavko je tako močan, če to zaužijemo na dolgi rok, da lahko pride do oblik diabetesa. Dokaz je že to, da so to snov uporabljali, da so vplivali na mlade miške v eksperimentalnem protokolu, da so jim s to snovjo tako iztisnili, da so bile krasen objekt za preučevanje zdravil za diabetes. Iz laboratorijskih pogojev je stvar prešla v prehrano. Ob tem, da povzročajo svojevrstno obliko zasvojenosti in ljudje instinktivno iščejo to hrano, ki ima okus, kot ga ima E621. Jaz sem slišal veliko zgodb. Določeni artikli v prehrani, ki so v naših artiklih na razpolago, so mali otroci obsedeni z njimi. Točno te artikle želijo imeti- ta faza odvisnosti. Morda morajo biti starši pozorni na to odvisnost svojih otrok do točno določenih artiklov. Naj pogledajo, če imajo mogoče pa le E621.

Kaj pa konzervansi? Brez njih bi se marsikatero živilo že preden pride do nas, pokvarilo.
So tudi ti škodljivi za zdravje?
Kot sem rekla prej, je lahko vsaka snov škodljiva za zdravje, če jo zaužijemo v prevelikih količinah, zato ostajajo omejitve oz. prepovedi. Idealno je, če zauživamo čim bolj svežo hrano, ki ni konzervirana, ampak realno življenje je pa čisto drugačno. Ne moremo vsi pridelati svoje zelenjave in jo dnevno kuhati. Lahko se odločimo, da bomo zelenjavo konzervirali sami s soljo in s kisom, ampak vemo, da je lahko tudi sol zdravju zelo nevarna.
Kateri so pa manj nevarni? Jaz bi rekla, da sol, alkohol, kis, sladkor. Ti stari, ki jih zaužijemo v nekih zmernih količinah. Jaz mislim, da je treba uživati čim manj konzervirane hrane. Po drugi strani je pa tudi res, da živila, ki niso pravilno konzervirana, lahko splesnijo in postanejo okužena z bakterijami in so nekatere plesni mnogo bolj strupene kot večina umetno izdelanih prehrambenih dodatkov. V zadnjem tednu je po internetu krožila neka vest o aflatoksinih na oreščkih, predvsem pistacijah- kar vsekakor drži, to ni nič novega. To so plesni, ki se razvijejo na arašidih, pistacijah, indijskih oreščkih zaradi nepravilnega shranjevanja. So pa rakotvorni, poškodujejo zarodek, jetra, pa so povsem naravni. Gospa, ste imeli komentar?
Ja, zanimiv komentar. Če se pogleda, da je zakonodajalec že pred parimi leti- govorimo o evropski zakonodaji, saj smo v Evropi- je izdal direktivo o aditivih za žitne kašice in živila za male otroke. To je v eni direktivi na žalost. Male otroke se je kar izpustilo. Mali otroci do treh let imajo zelo stroge omejitve in tudi E621 je prepovedan, barvila so prepovedana, arome so prepovedane. Če pogledate aditive, ki so dovoljeni, je spisek. Mislim, da je tudi ena priloga številka 8. Bomo videli, kakšna velika omejitev je za majhne otroke, ki še nimajo razvitega imunskega sistema, se še razvijajo. To so otroci od 1 do 3 let. Ti otroci pri nas ne bi smeli jesti kitajske hrane, jušnih kock in recimo poli salame. Gledalka Marjana se želi vključiti v našo oddajo. Prosim. Jaz bi imela vprašanje, kakšen je morebiten slab učinek na naše zdravje s strani teflonske posode? Hvala lepa.
Konkretno.

Iz teflonske posode se pri pregrevanju preko 300 stopinj lahko sproži izjemno strupene snovi, ki pa so posebej strupene za ptice in pogosto najdemo potem informacije na internetu, da so ptice umrle, ko so vdihale hlape teflonske posode. Ljudje nismo tako občutljivi na te kemikalije, vendarle tudi lahko škodujejo zdravju. Je pa pomembno, da se teflonska posoda ne pregreva. Če segrejemo olje v navadni ponvi se bo pri 300 stopinjah že tako žgalo, da sploh ne bo več uporaben za kuhanje, kar pomeni: teflonsko posodo, če jo pregrevamo prazno, če dodamo olje, bomo preden se bo karkoli škodljivega sprostilo, to zavohali.
Sprejeli bomo še 2 telefona. Gospa Marjana in Majda. Gospa Klavdija je prva. Pozdravljeni, v oddaji ste.
Dober dan.
Dober dan. Klavdija pri telefonu. Imam eno vprašanje. Zanima me: na marsikaterem izdelku sem zasledila dodatek sladilo aspartan. Poleg tega, da vsebuje vir senil alanina. Me zanima, kaj to pomeni. Hvala lepa za odgovor.
Hvala. Vzamemo še drugo vprašanje, bomo skupaj odgovorili. Prosim, gospa Majda.
Dober dan.
Pozdravljeni. Mene pa vedno moti, ko grem v trgovino- sem že malo starejša- ne morem prebrati vseh teh dodatkov, ker je to tako na majhno napisano, tudi če je embalaža velika, pa so vsi ti dodatki napisani z najmanjšimi možnimi črkami.
Hvala lepa.
Vsekakor dobro opozorilo.
Zelo, ker v Sloveniji obstaja predhodna pravna praksa v dveh pravilnikih je velikost črk za obveščanje potrošnikov predpisana. Za označevanje cen je velikost 3 mm, za označevanje jajc je 2 mm. Kljub tej pravni praksi mi inšpektorati zagotavljajo, da ta pravna praksa ne velja še za vse ostale črke, čeprav v vseh pravilnikih piše, da mora biti čitljivo in razumljivo. Kaj je to čitljivo, je seveda vprašanje, če pa obstaja pravna praksa, bi morali upoštevati 2 mm kodeks vsi. 2 mm črno na belem, modro na belem je čitljivo tudi za take, ki imamo očala. Potrošniška organizacija pa z novo zakonodajo zahteva 2 mm kot minimum in definicijo čitljivosti za tiste oznake, ki so pomembne za zdravje in varnost.

Kaj naredimo? Vidimo, da so črke premajhne. Kaj kot potrošniki storimo? Najboljše bi bilo, da zasujete vse 3 inšpekcijske službe, ki so zadolžene za zdravje, kakovost in varnost: zdravstveno, tržno in kmetijsko inšpekcijo.
S čim? S pismi? S pismi, z elektronsko pošto, ker lahko tudi po elektronski pošti pošljete pritožbo.
Še aspartan.
Boste vi? Lahko.
Jaz bi lahko rekel, da je izjemno sporen. Ne bom šel v podrobnosti, ampak generalno svetujem vsem gledalcem, da se izogibajo vseh umetnih sladil. Uvedena so bila, da bi bila dietetična in bi pripomogla k nižji telesni teži, ampak generalna posledica uporabe poleg stranskih učinkov je različna pri raznih sladilih. Ravno to sprožajo, neskončno lakoto. Menda si en del življenja osladimo na kemičen način, drugega pa si zagrenimo s tem, da smo neskončno lačni in ves prihranek kalorij, ki smo ga tam dosegli, menda potrojimo na drugi strani bilance telesne teže. Ampak tudi sladkor ni priporočljiv.
Saj veste, to dogmo petih nevarnih belih snoveh v naši prehrani, ki se širi po svetu. Jasno je, da saharoza in vsi postopki, ki so okrog sladkorja, plus vedno pogostejše motnje delovanja žleze slinavke in pritisk na diabetična obolenja je vedno večji.
Generalno so na trgu tudi monosaharidi kot enostavni sladkorji, ki so hitro prebavljivi in imajo malo drugačen metabolizem.

Da odgovorimo potrošnici, ki je vprašala zaradi opozorila fenil- alanin- to je pa za tiste ljudi, ki so fenilketanoliki in ne presnavljajo te spojine. Opozorilo velja za tiste, ki imajo to bolezen.
Je redka?
Zelo redka, ja. Še en prispevek imamo. Namreč tudi predmeti, gospodinjski aparati, pohištvo, lahko vsebujejo nevarne snovi. Pogledali smo v laboratorij, kjer tovrstne izdelke preizkušajo.

Proizvajalci v tem trenutku niso dolžni dajati preverjati svojih proizvodov v laboratorije, zato se lahko na našem tržišču pojavljajo tudi nevarni proizvodi.
Po podatkih tržnega inšpektorata je bilo v lanskem letu preizkušenih 158 izdelkov, od katerih jih 62 ni ustrezalo standardom. Na seznamu neustreznih se je znašlo nekaj otroških in namiznih svetilk, električni ventilator, otroška posteljica in pograd, avtosedež, keramična kuhalna plošča in televizijski sprejemnik. V zadnjem času pa so s trga umaknili še določene varčne žarnice, varovala za vtičnice, električne pretvornike in nekaj otroških igrač.

Nekateri izdelki vsebujejo nevarne snovi. Pogosto gre za vsebnost svinca v materialu. Nekateri pa niso električno varni.
Med preizkušanjem simuliramo segrevanje, pregledujemo navodila za uporabo, nevarnost, vsebnost nevarnih snovi v plastikah, kot sta npr. svinec in kadmij, izvajamo osnovne elektrotehnične preizkuse, pregledamo konstrukcijo materialov in gorljivost.

Vse električne naprave zaradi svojega delovanja oddajajo tudi elektromagnetno valovanje. Vsaka naprava, ki deluje na elektriko, pri čemer ni pomembno, ali je to napajanje na baterije ali na omrežno napetost.
Meritve elektromagnetnih sevanj večine izdelkov izvajajo v brezodbojni ali gluhi sobi. Meritve trajajo od nekaj ur do nekaj dni.

Meritve elektromagnetnih sevanj izvajamo iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da ugotovimo, ali so motnje, ki jih določena naprava povzroča, dovolj majhne, da ne bodo motile drugih naprav v svoji okolici. Drugi vidik je, da s tako meritvijo preverimo, ali so sevanja dovolj nizka, da ne škodijo zdravju ljudi.

Pri vseh virih, pri katerih vemo, da potencialno sevajo- pri vseh električnih napravah- je vsekakor boljše, da se ne zadržujemo 24 ur na dan tik ob njih. Jakost sevanja pada s kvadratom razdalje, kar pomeni, da če razdaljo podvojimo, je ta potencialna nevarnost 4- krat manjša.
To pa je dobro upoštevati tudi, ko načrtujemo gradnjo hiše ali električno napeljavo v bivalnih prostorih.

Vtičnica sama po sebi ni problem, problem je električna napeljava, ki gre navadno po steni ali tleh- same žice sevajo, sama vtičnica kot tisti dve luknjici sicer vidimo, ampak tisto samo po sebi ne seva. Seva šele tista naprava, ki jo vključimo v vtičnico- radio ura. Ampak ne toliko zaradi žice, bolj zaradi transformatorja, ki je vanjo vgrajen.
Svetujem, da potrošnik, preden kupi proizvod, preveri na napisih in oznakah, ki se nahajajo na proizvodih, da se poleg C oznake nahaja še oznaka, ki označuje certifikacijski znak laboratorija, ki je to napravo tudi preverjal. Le tako imajo lahko dovolj veliko zaupanje, da je neka tretja inštitucija preverjala skladnost teh proizvodov.
Skladnost proizvodov z varnostnimi zahtevami nadzoruje Tržni inšpektorat, ki prisotnost nevarnih izdelkov redno preverja tudi v sistemu hitre izmenjave informacij. Lahko pa tržnemu inšpektoratu tudi sami sporočite podatke o potencialno nevarnih neživilskih izdelkih.

Pozdravljeni nazaj v studio oddaje Z vami. Pridružila se nam je tudi dr. Marta Cirej z Urada za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje. Lepo pozdravljena. Lep pozdrav.
Prvo vprašanje. Ravno so umaknili lutke iz prodaje, ki sem jih omenil na začetku. Je za igrače kakšen poseben režim preverjanja, strožji? V EU veljajo dokaj strogi predpisi, kar se tiče varnosti igrač. Seveda gre tukaj za najobčutljivejšo populacijo, za naše otroke. Zato predpisi določajo, da je treba igrače testirati z vidika fizikalne varnosti, mehanske varnosti, in seveda kemijske. In tudi iz vidika varnosti glede električnih tveganj. Evropska zakonodaja je na tem področju dokaj ristriktivna in proizvajalec mora imeti dosje glede testiranja oz. uvoznik jamči, kadar gre za uvožene igrače. Moram pa povedati, da je tukaj še en problem v svetovnem merilu. Pred kratkim je bila sprejeta mednarodna strategija ravnanja s kemikalijami, v kateri ni bilo konsenza varnosti igrač. EU si za to prizadeva, v svetovnem merilu pa ni tako samoumevno, da bi bile te igrače v svetovnem merilu narejene pod enakimi pogoji. Vedno kadar govorimo o uvoženih igračah obstaja večje tveganje, kot če so proizvedene pri nas. Zato obstaja tudi sistem Rapeks, ki je bil prej omenjen. V njem poleg tržnega inšpektorata sodeluje tudi zdravstveni inšpektorat in kemijska inšpekcija, ko gre za predmete, ki niso živila. V konkretnem primeru igrač sodeluje zdravstveni inšpektorat. Rapeks sistem je sistem evropskega obveščanja. Kadar se ugotovi neko nevarno igračo oz. nevarni predmet splošne uporabe, se v evropskem sistemu sporoči, da se tak predmet umakne iz prometa.- Živimo tudi v obdobju plastike, ki je zelo zastopana tudi v gospodinjstvu. Kakšne snovi pa dodajajo plastiki v gospodinjstvu?

Dodajati se da marsikaj in je tudi v pravilniku o materialih, ki so namenjeni za stik z živili iz plastičnih mas precej natančno opredeljeno, katere snovi se sme oz. ne sme dodajati, katere v omejenih količinah. Vsekakor najdemo barvila, če je ta plastika pobarvana.
Je res, da je rumena najbolj nevarna, da ima največ nevarnih snovi? To sem tudi jaz slišala. Ne vem, ali je to anekdota. Čisto strokovne potrditve nimam. Prej bi rekla iz mojih strokovnih izkušenj, da smo imeli precej oporečnih primerov zajemalk iz črne plastike. Verjetno so bili narejeni ti proizvodi iz reciklirane plastike in so vsebovali snovi primarne aromatske amine- amilin, ki je znano barvilo. Vsekakor je prepovedano, da se dodaja tisti plastiki, ki je namenjena za stik z živili, ker so te snovi rakotvorne, nekatere pa tudi genotoksične, kar pomeni, da poškodujejo genetski material. V letu 2005 smo imeli 15 primerov raznih gospodinjskih pripomočkov- od metlic do kuhalnic za mešanje, žlic in zajemalk- vsi so bili iz črne barve. Potem je pogost dodatek plastiki- estriftalne kisline oz. ftalati, ki se dodajajo plastiki zato, da jo zmehčajo in izboljšajo njene elastične lastnosti. Ftalati so znane snovi, za katere se ve, da lahko motijo hormonsko ravnovesje in lahko pri nerojenem moškem zelo škodljivo vplivajo na testise. Lahko poškodujejo nerojene otroke.

In to ni označeno na teh izdelkih, če so te snovi notri?
Ftalati so v igračah prepovedani oz. jih ne sme biti več kot. 0, 1 %, sicer gredo igrače iz prometa. Za materiale, ki so namenjeni za stik z živili, če te kisline v neki plastiki, krožniku, embalaži ugotovijo, potem na Inštitutu za varovanje zdravja naredimo oceno tveganja in skušamo upoštevati najslabšo možno izpostavljenost. Če bi šlo za neko zajemalko, bi tveganje računali tako, da bi rekli, da jo bo nekdo uporabil zjutraj za mleko, popoldne za juho in omako, zvečer za palačinke. Vemo, da to v realnosti ni res, ampak bi tako najslabšo možno izpostavljenost skušali oceniti in potem to izpostavljenost primerjali z odmerkom, za katerega je bilo v toksikoloških študijah pokazano, da je še varen. Če bi izpostavljenost presegala, bi tržna inšpekcija sporočila, da menimo, da je to zdravstveno oporečno.
Lahko poenostavim vprašanje? Je lesena kuhavnica varnejša od plastične?
Vprašanje, za kaj leseno kuhalnico uporabljate. Les je treba posušiti. Za les ne obstaja evropska zakonodaja. Naj povem, da uporabljamo star jugoslovanski pravilnik, ki pa je pravzaprav še kar restriktiven. Morda bolj, kot bo kakšna EU ristriktiva. Lesu se dodajajo sredstva za sušenje, da preprečijo plesnenje tega lesa. Nobeno sredstvo, ki je fungicidno in naj bi uničilo plesen na lesu, ne sme biti dodano. Tudi lesene kuhalnice se testirajo. Če se kaj najde, naredimo oceno tveganja in potem se zdravstveni inšpektorat na podlagi tega odloči, če bo to vzel iz prometa.
Kaj pa plastična embalaža? Veliko jo je. Kako je s tem? Je tudi to vir nezdravja, kajne?

Najboljše se je držati nekega pravila, da hrano in plastiko čim bolj narazen. Da je čim manj hrane v plastiki. Mi imamo pravilnike, vprašanje pa je, koliko se to nadzira na konkretnem izdelku. Omenjeni so bili hormonski motilci. V tem trenutku predstavlja ta skupina kemikalij največje tveganje za človeško vrsto. Samo en podatek- že pri 1000- krat nižji vsebnosti kot je meja detekcije najbolj sodobne kemije, če gledamo 0, 1 mikrogram na liter, kot je evropski standard, nevarne kemikalije. Najmanj 1000- krat nižja koncentracija je že zadostna, da v nekem vodnem mediju se pričnejo samci postopoma spreminjati v ženske. Učinek teh kemikalij je izjemen pri zelo nizkih koncentracijah. To so eksperimentalno dokazali. Če se to dogaja ribam, se slej ko prej dogaja tudi ljudem. Z neko drugo dinamiko, ampak dokazi se kar množe. Vse pijače, ki so v plastični embalaži- te snovi prehajajo iz strukture plastike v pijačo. Še enkrat bi poudaril na izpostavljenost otrok. Povedal bom zelo enostavno matematiko- če ima mama 64 kg in otrok 8 kg in če ona spije 2 l vode, otrok pa 1 l na dan, nam matematika pove, da to mlado bitje dobi 4- krat več toksinov na enoto kot njegova mama ob isti tekočini. Razmišljajmo o tem, ko razmišljamo o neki kemični varnosti ali varovanju zdravja.

Dr., teh gospodinjskih aparatov in pripomočkov, posod sicer ne jemo, ampak vseeno lahko postanejo zdravju nevarni. Kdaj?
Nevarni so lahko, če že vsebujejo take snovi, ki so nevarne. Tako imamo lahko v elektronskih napravah težke kovine, kot sta npr. svinec in kadmij. Tukaj so lahko problematični predvsem stari računalniki, ki ponekod vsebujejo te snovi. Trenutno se ti računalniki na žalost izvažajo ven iz Evrope v Afriko, kjer se kopičijo in ne vedo, kaj z njimi. Elektronska oprema postaja svetovni problem. Lahko so tudi barvila, ki povzročajo lepe barve določene posode, lahko pa tudi, če spadajo v skupine nevarnih težkih kovin, izločajo snovi. Potem zaviralci gorenja, s katerimi so naprave premazane. Lahko se izločajo pod določeno temperaturo; še več, če se temperature zvišujejo. Ti gospodinjski aparati, ki nas obkrožajo, so potencialno lahko nevarni, če te snovi že vsebujejo. Je pa v toku uporabe možno, da pri določeni temperaturi prihaja do kemijskih procesov. Dali bomo besedo dvema našima gledalkama, gospe Ani in Veri. Pozdravljeni.
Prva je?
Ana.
Pozdravljena. Zanima me o tej plastiki, ki se zdaj prodaja po domovih, ker se predstavlja, da je to najbolj zdrava plastika, ker iz nje se tudi delajo umetni kolki, itd. Za prehrano so tudi črne zajemalke in prijemalke. Ravno sem slišala, da je črna plastika, ki je barvana, lahko tudi škodljiva. Je ta posoda v redu?
Hvala lepa. Še gospo Vero bomo sprejeli v studio. Pozdravljeni.

Dober večer. Jaz sem se vključila malo pozneje. Rada bi vprašala, kako je z mikrovalovno pečico, ko omenjate plastiko. Kako ona deluje na te strupe, ki se izločajo, na hrano, ki jo jaz dam vanjo?
Hvala. Zanimivo vprašanje. Odgovorimo najprej na drugega.
Na prvo je malo težko odgovoriti, ker črna barva ne pove veliko. Mikrovalovna s tem sevanjem, ki ga povzroča, tudi v tem materialu, ki je vložen vanjo, vibracije molekul verjetno pospešijo emisije teh aditivov, ki so v sami plastiki. To se dogaja. Jaz generalno pravim, da je boljše- kot sem rekel že prej- držati plastiko čim dlje od hrane in poskušati se ji izogibati. Prva gledalka je vprašala o posodi zelo drage firme, ki naj ne bi bila škodljiva. Je to res?
Za kvaliteto in varnost izdelka je odgovoren proizvajalec. To drži. Seveda pa potem poteka tudi nadzor v posameznih državah. Kar se tiče plastike namenjene stiku z živili, je ta izjemno natančno regulirana znotraj EU. Najbolj natančno reguliran material. Na splošno pa bi bil moj nasvet potrošnikom, da posodo uporabljajo za tisto, čemur je namenjena. Če je neka plastična posoda namenjena za shranjevanje vode, naj se tam shranjuje voda in ne sadni sokovi, vino. Ali olje.
Tako je. Ker različne jedi imajo različno sestavo in različne kemikalije v jedeh lahko povzročijo, da druge snovi prehajajo iz plastike. Če je plastika poškodovana, jo je bolje zavreči. Tukaj naletimo na drug- ekološki problem, neuničljivost. Pred uporabo je treba vsako posodo, tudi plastično, temeljito pomiti.

Dvema gledalkama bomo dali besedo. Kdo je z nami?
Pozdravljeni iz studia oddaje Z vami. Kdo je z nami?
Halo?
Pozdravljeni. Dober dan, Barbara tukaj. Zanima me, s čim škropijo zelenjavo, ki jo kupujemo v hipermarketih, ker ostaja vedno sveža in nikoli ne gnije.
Najlepša hvala za vprašanje. To ni samo voda. Hvala vam.
Še druga gospa? Dober večer. Lepo pozdravljeni v studiu, vsi gostje. Hvala lepa tudi vam.
Jaz bi vprašala za ta železni sladkor, ki je zelo v uporabi. Zanima me, koliko je sploh koristen? Je za te novejše deske, ki so plastične? Ker vidim, da se lesene uporabljajo leta in leta, plastične pa se hitro poškodujejo. Hvala lepa za odgovor. Tudi vam hvala za klic.
Najprej zelena solata? Pri zeleni solati je tako, dovoljeno ni drugega kot voda in detergenti. Včasih so uporabljali sulfate ali nekaj, s čimer smo žveplali vinske sode, ampak to naj se ne bi uporabljalo. Če pa se, pa ne vemo, ker enostavno ne vem, koliko se to testira, ta uporaba pri teh solatnicah.

Je pa površinska obdelava dovoljena pri citrusih in to moramo zelo paziti. Ne da se tega sprati, tako kot nekateri mislijo in potem uporabljajo lupino. Jaz bi samo nekaj dodal. Je bilo vprašanje glede zelenjave. Če imamo v stanovanju vodo, ki je klorirana, se marsikaj lahko dogaja v njej zaradi kontaminacije vodnih zajetij. Potem bi jaz odsvetoval, da se s klorirano vodo pere zelenjavo, ki ni popolnoma sveža. Katerikoli začetek organskega razkroja zelenjave skupaj s klorirano vodo sproža nastanek teh halometanov, ki so karcenogeni. Klor in zelenjava ne gresta skupaj.
Najbrž moramo še kaj reči o čistilih.
Ja. Prej smo rekli, da je treba tudi plastično posodo prej temeljito pomiti. Danes si seveda ne predstavljamo vsakdana brez čistil. Na katere izdelke moramo biti posebej pozorni oz. kateri izdelki so posebej nevarni in kaj moramo paziti?
Čistila na splošno naj ne bi bila zelo nevarna. Vsaj tista ne, ki se prodajajo v nespecializiranih prodajalnah. Določene snovi so v čistilih tudi že prepovedane, se pravi, da se ne smejo prodajati v prosti prodaji. To so kakšne snovi, ki so razvrščene kot zelo strupene in strupene, označene s smrtno glavo. Potem tudi snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali reproduktivno toksične ne smejo biti v čistilih, vendar so čistila lahko jedka, lahko povzročajo preobčutljivost in so lahko zdravju škodljiva tudi zaradi potencialno rakotvornega učinka, kategorija 3 je že lahko tudi v čistilih. Tista čistila, ki so lahko kakorkoli nevarna, so označena z oznakami nevarnosti.
Tudi pralni praški sodijo sem?

Tudi. To so vse čistila, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu. Od čistil za posodo, za pomivalne stroje, za ročno pranje, pralni praški in razni dezinficijensi, ki se uporabljajo- biocidi, ki uničujejo bakterije, žive organizme v stanovanju, itd. Teh čistil je veliko. Jaz bi poudarila predvsem, da je treba biti pozoren, da ne smemo biti obsedeni s pretirano higieno in sicer predvsem, da ne uporabljamo po nepotrebnem protibakterijskih sredstev, ker to so biocidi, ki velikokrat sploh niso deklerirani kot taki. Na tem področju je malo raziskav, ne vemo, kakšne bodo dolgoročne posledice. Poleg tega pa nastaja odpornost teh bakterij, ki nam lahko se vrnejo kot bumerang tudi zaradi zdravja ljudi.
Slišali smo že, da sterilna čistoča nikakor ni potrebna.
Bi dodal nekaj kot zanimivost. Bila je neka raziskava v ZDA, kateri prostor v stanovanju je najbolj kontaminiran. Presenetljivo to ni WC. Tudi če je neočiščen, so ugotovili, da je najbolj kontaminirano mesto v stanovanju tipkovnica hišnega računalnika, ki je na enoto površine vsebovala približno 100- krat več bakterij kot ista površina na neočiščenem WC- ju. Tako, da vemo, kje se nabirajo bakterije.
Na hitro bi vas vprašala, s čim pa vi čistite doma kopalnico in kuhinjo? Pri nas je navada uporabljati sodo in kis.
Odlično. Že od nekdaj.
Večni kis.
V redu, nič ne manjka. Nič ni narobe s kisom. Se da veliko očistiti in s sodo tudi. Je treba zelo paziti na znake. To so takšni znaki. To je čisto navaden detergent za pranje perila. Danes so označeni. To je dražilno in ne samo, da preberemo znak, ampak tudi preberemo opozorila, ki so napisana. Ker je seveda zelo zelo pomembno, da se držimo količine, ki je navedena.
To je velika napaka, da dajmo malo več, pa se bo boljše opralo, kar je običajno ravno narobe. Preveč damo in potem se vse skupaj nabere na tekstilu in izgleda bolj umazano.

Ste hoteli nekaj dodati? Samo na kratko.
Jaz imam vedno kaj za dodati, zdaj pa ne vem, na katero vprašanje. Mogoče glede deske. Deske so velikokrat lahko mikrobiološko sporne, če režemo in malo zarežemo katerikoli material- plastiko ali les, je pomembno, da jih temeljito operemo s krtačo in z vročo vodo.
In vseeno je, plastične ali lesene?
Potem pa jih čez čas zamenjamo. Hvala lepa našim gostom za koristne nasvete, informacije. In tudi vam, drage gledalke in gledalci, za vaša zanimiva vprašanja.
O čem bomo govorili prihodnjič?

Ljudje kar dobro živijo. Dopoldne ob 12h so vsi v mestu, v gostilnah. Ne vem, če komu veliko manjka. Tistim, katerim manjka, jih pa ne vidimo. Ne vem. Jaz imam občutek, da se ljudje v Sloveniji sramujejo revščine. V njih je preveč ponosa, da bi priznali, da jim gre slabo.

Drage gledalke in gledalci, od vas se poslavljamo s povabilom k sooblikovanju prihodnje oddaje. Govorili bomo o revščini. Zastavite vprašanje po telefonu:

In upamo, da boste z nami tudi prihodnjo sredo ob nekako temle času. Lep pozdrav.- Živjo.

Prejšnja: Staranje

Naslednja: Revščina

oglasno sporočilo

Moj RTV

Z vami: Nevarne snovi