Odprti kop - Z vami: Privatizacija visokega šolstva

Besedilo, Slike

Premiera: sreda, 28. februar 2007, Vse oddaje

Pozdravljeni. Le teden dni imajo dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, da se odločijo, kaj in kje bodo študirali. Izbira je težka, neznazadnje tudi zato, ker je izbira fakultet in visokih šol velika. Vse več je samostojnih visokošolskih ustanov. Vse več je tudi privatnih visokih šol in fakultet. Država njihovo ustanavljanje spodbuja tako s podeljevanjem koncesij kot z vpisno politiko. Najbolj očitno je to na področju družboslovja, čeprav se- pravijo kritiki- minister za visoko šolstvo z besedami zavzema za ravnovesje in osebno nagovarja srednješolce, naj gredo študirati tehniko in naravoslovje, je število vpisnih mest za ta področja vlada povečala le za 229 mest, za družboslovje pa kar za 850 letos, večino na samostojnih in zasebnih visokih šolah, ljubljanski univerzi pa je ob tem vzela 550 vpisnih mest, seveda na družboslovju. Gre torej za grobo privatizacijo visokega šolstva? Sprašujem naše goste, dr. Petra Jambreka, do nedavnega predsednika sveta za visoko šolstvo. Lepo pozdravljeni. Gospodično Sašo Albreht, predstavnico študentov, študentske organizacije Slovenija; dr. Ivana Svetlika, prorektorja ljubljanske univerze in dr. Jureta Zupana, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Lep pozdrav vsem. Gospod minister, očitno je vam hitra privatizacija, da podeljujete koncesije šolam vaših znancev, to smo brali v časopisih. Kaj pravite na to? Moram reči, da teh očitkov v taki obliki še nisem slišal.

To je zame nekaj novega. Tudi podatki, ki ste jih povedali na začetku, bi težko rekel, da držijo. Dejstvo pa je, da nagovarjamo bodoče študente in dijake, vendar jih nikakor ne nagovarjamo, da bi šli študirati tehniko. Eksplicitno povemo vsakič, da ne nagovarjamo za kakšen poklic, ampak jih želimo samo informirati, da naj se pozanimajo za to, kateri poklici so perspektivni, kjer lahko dobijo službe ipd. Eksplicitno povem vsakemu na vsakem sestanku posebej, da so vsi poklici lepi, da si morajo dijaki izbirati tisto, kar želijo, da pa morajo pri svoji odločitvi upoštevati tudi to, kako se bodo lahko zaposlili, ker po našem mnenju ni nesrečnejšega človeka, kot je mlad človek, ko konča in bi želel ustvariti družino in prispevati nekaj k družbi za svoj standard za celotno družbo, pa ne more dobiti zaposlitve. To je tisto, kar se nam zdi, da je država, ki šolanje vzpodbuja, dolžna opozoriti, in da so seveda dijaki na nek način pred izbiro, ki je ena najtežjih izbir v življenju in se morajo tega zavedati.
Ampak to je na vseh področjih: družboslovju, naravoslovju, itd. Tako je.
Zaposlitev ni zagarantirana. Vendar jim povemo, da je predvsem pri tistih, ki iščejo prvo zaposlitev- kar je pomembno- zavedajo se, da iščemo tudi veliko ekonomistov, družboslovcev, vendar ponavadi iščejo ljudi s prakso, medtem ko za tiste, ki se prvič zaposlujejo, je dobiti službo, če končate družboslovno področje, bistveno težje kot za tiste, ki končajo tehniko. Povemo pa tudi, da je za vsakega mladega človeka težko dobiti službo, ne glede na to, na katerem področju diplomira, ker se je treba za službo v današnjem času potruditi. Povemo jim tudi, da delodajalci danes ne gledajo samo diplome in papirja, ampak gledajo tudi to, kakšen je človek kot osebnost; ali je družbeno sprejemljiv, ali je sposoben delati v ekipi, ali se je pripravljen učiti? Vse te osebnosti, kako mlad človek pristopi k organizaciji in k službi, ki bi jo rad imel. Ali je dobrovoljen? To je pomembno.
Gospod Zupan, tokrat ne bomo govorili o izbiri poklica, ampak o privatizaciji univerze in fakultet. Gospod Svetlik, nekaj vaših besed je bilo v mojih uvodnih besedah.- Če lahko takoj rečem, se jaz v vlogi poklicnega usmerjanja s tem, kar je rekel gospod minister, popolnoma strinjam in mislim, da je ta pristop v redu. Seveda pa je vprašanje, ki ste ga postavili, vprašanje privatizacije, do katerega pa sem jaz kritičen, kakor tudi naša univerza. Če bi povedal karikirano, potem privatizacija pri nas danes teče po eni formuli, ki bi jo lahko označil kot: formula dva profesorja, en program, javna sredstva, najeti prostori in skoraj nič ali nič raziskovanja. Treba se je vprašati, kaj ta privatizacija prinese? Prinese kaj k mobilizaciji dodatnih virov, če so pa viri javni? Ali prinese kaj veliko k možnosti izbire, sploh pa, ali prinese- kar je ključno- k večji kakovosti? Mislim, da je to najbolj očitna slaba točka privatizacije, ki teče, ta hip. Kje pa je ta privatizacija?

Teče skozi ustanavljanje novih fakultet in teh javnih oz. zasebnih zavodov.

Javnih ali zasebnih?
Obojih. Nekateri so popolnoma zasebni, pri drugih pa pri ustanavljanju sodelujejo lokalne skupnosti oz. občine in država podpira to.
Moramo se zmeniti, ali privatizira stvar občina. Če govorimo o privatiziranju, govorimo o zasebnem kapitalu in tega je v Sloveniji 0, 4 %.

Iz tega delati ne vem kaj... Dajmo se zmeniti, o čem govorite.
Sploh ni pomembno, ali je to občinska ali zasebna lastnina, pomemben je način, kako se novi zavodi ustanavljajo, pri čemer..
Potem ne govorimo več o privatizaciji. Ne govorimo več, ampak govorimo o ustanavljanju novih šol. Potem ne govorimo več o privatizaciji, prav. Če lahko še to dodam. Mi kot univerza računamo s tem, da se bodo pojavljale nove ustanove. Težava nastane na točki, ko se te ustanove izenačujejo z ljubljansko univerzo na vseh področjih, čeprav ljubljanska univerza in seveda tudi druge univerze danes izobražujejo več kot polovico vse slovenske študentske populacije in podeljujejo skoraj vse doktorate znanosti. In ko se obravnava položaj posameznih institucij, tudi tistih, ki so velikosti polovice ali tretjine ene od fakultet ljubljanske univerze, se jih da na popolnoma enak položaj, čeprav je faktično vloga, ki jo igrajo te insitucije, popolnoma različna. Druga stvar pa je to, da bi med temi institucijami potem morali imeti študenti res svobodno izbiro, ne pa, da se vnaprej določi mesta za eno in drugo institucijo, koliko mest ima lahko.

Osnovna lastnost demokracije je, da imajo vsi igralci enake možnosti, ne glede na to, kako veliki so. Velikost sama po sebi ni faktor.
Ali ste zato prerazporejali vpisna mesta iz ljubljanske univerze?
Zopet tak izraz. Prerazporejali nismo ničesar. Preprosto smo ugotovili,

da je glede na to, kakšen profil končajo v Sloveniji, v državi v primerjavi s skandinavskimi državimi razmerje poklicov popolnoma drugačno, kot ga imajo te države, imamo pa podobnega, kot ga ima Romunija, Bolgarija, Poljska in delno Slovaška.
Gospod Zupan, vlada ni bistveno zvečala število vpisnih mest na tehnologiji, tehniki, naravoslovju.
Je. To je zopet to... Mi smo zvečali za okoli 500 na tehniki in naravoslovju

število mest. Problem tehnike je ravno v tem, da ta potrebuje veliko laboratorijev, veliko določenih eksperimentov, dela zunaj predavalnice. Odpiramo višjo medicinsko šolo.

Problem teh šol pa je ravno to, da potrebujejo ogromno investicije, da lahko začnemo delati. Zato je bila lansko leto odprta nova Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru, zato smo lani odprli dve novi nadstropji matematike in fizike, zato je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki bi se morala zidati že pred sedmimi leti, šele zdaj začela zidati.

Ne govorimo o tem.
Ostali tehnični naravoslovni študiji pa so se povečali, kolikor so se v danih situacijah zmogli in na tistih fakultetah, kjer prej ni bilo zanimanja- na tehninih in visokih šolah- Tu je zdaj problem. Vi lahko odprete 1000 mest, če ni zanimanja. Ker ni na določenih tehničnih šolah študentov. Gre za to, da povečamo zanimanje in, kar je še bolj pomembno, da spravimo na te študije dobre dijake, ker nas ne zanima število mest, ampak to, da se število kvalitetnih dijakov; torej tistih, ki so nadpovprečni po uspehih v srednji šoli, začnejo vpisovati enakomerno, ne pa, da gredo vsi najboljši na družboslovje. Gospod Zupan, ne bi o poklicnem usmerjanju. Jaz bi naprej povedala to. Naša oddaja, kot veste, poteka v živo, zato vas vabim, spoštovane gledalke in gledalci, da svoja vprašanja in mnenja sporočite na eno od naših dveh telefonskih številk: 01 / 472 00 20 in 01 / 472 00 21. Gospodična Albreht, kaj študentje mislite o temi, ki smo jo načeli.- Študentska organizacija Slovenije meni, da se z omejevanjem vpisa na družboslovnih smereh ne bo zmanjšalo zanimanje s strani študentov za družboslovne fakultete. Naše mnenje je, da se bodo samo prej vpisali na zasebne zavode, kot pa na naravoslovne smeri.
Kaj pa o tem prerazporejanju sredstev na zasebne ali druge javne ustanove zunaj ljubljanske univerze, če o tem slučajno menite kaj bolj natančno?

Da se odpirajo fakultete, javni zavodi, samostojni in zasebni zavodi vsepovsod po Sloveniji. Vsaka vas nekaj.

Tukaj bom povdarila nekaj, kar Študentska organizacija Slovenije že ves čas povdarja in to je neodvisen organ za zagotavljanje kakovosti. Slovenski visokošolski prostor še vedno nima tega neodvisnega organa za zagotavljanje kakovosti, ki bi preverjal kakovost programov in hkrati podajal informacije o možnostih; v tem primeru dijakom, kam naj se vpišejo, itd.
To naj bi počel Svet za visoko šolstvo. Gospod Jambrek, vi ste njegov član. Agencija ni prodrla v zakonu o visokem šolstvu in te naloge so v Svetu za visoko šolstvo.
So.
In?
Kako in? Kaj počnete?
Senat za evalvacijo v funkciji neodvisne agencije za evalvacijo se bo konstituiral v petek 2. marca. Opravljal bo to novo zakonsko prisotjnost Sveta za visoko šolstvo in opravljal neodvisno strokovno samostojno funkcijo evalvacije. Seveda pa se bo moral ustrezno organizirati z ekspertnimi timi, ampak mislim, da je povsem strokovna neodvisna agencija za evalvacijo s tem vzpostavljena.
Svet za visoko šolstvo ni neodvisen organ.

Je, popolnoma neodvisen je.
Kako pa nastaja? Kdo ga imenuje? Kdo ga postavlja? Imenuje ga vlada.- Že s tem potem ni.
Je. Je s tem odvisen ali ne?
Tudi Ustavno sodišče imenuje Državni zbor na predlog predsednika države, ampak je povsem neodvisna ustanova. Nihče v razsojanju o konkretni zadevi ne more dati nobenih navodil strukturi Svetu za visoko šolstvo. Nikoli in nihče, niti minister ali vlada ali kdorkoli ne daje in ne sme. Lahko bi dal kakšno smernico, ampak Svet bi se zanjo vljudno zahvalil in nikoli ni bila do zdaj dana. Odkar obstaja, deluje kot povsem neodvisen strokovni organ. Če lahko...
Jaz bi rekel, da obstaja tudi na tem področju, še posebej pa v šolstvu, tako imenovani odprti in odkriti in skriti kurikulum. In tukaj se najbrž soočamo z nekim podobnim problemom ali situacijo. Če lahko rečem še nekaj h prejšnji temi... Zares bi ob pluralizaciji visokošolskega prostora, kjer je več ponudbe na več koncih, dosegli pravi cilj šele takrat, ko bi študentom razdelili vavčerje, ki jih potem svobodno nesejo na eno ali drugo institucijo in ne bi razvrščali teh mest s strani ministrstva ali kateregakoli drugega organa, pri čemer se lahko ministrstvo tudi odloči, da vavčerjev za družboslovje pač ne bo dalo neomejeno, ampak manjše število, če je to v skladu s politiko, ki jo želi voditi. Vendar pa naj pri tem ne bi bile institucije ne favorizirane ne prikrajšane in bi študenti izbirali. Če bi imeli zraven še zelo kakovostno oceno teh insititucij, bi lahko sistem dobro deloval.
To je zagotovo pogoj.

Vendar pravim " če ". Lahko jaz zdaj povem par ključnih in osnovnih, zelo preprostih zadev o ključni temi, ki ste jo vi načela, še malo bolj strokovno?
Samo, da slišimo najprej telefone. Gledalce imamo. Če smo jih že povabili, jih moramo poslušati.
Potem mi boste dali besedo? Ja.
Hvala lepa.
Seveda. Saj sem vam jo že. Lepo pozdravljeni. Se slišimo?
Dober večer. Ja, se slišimo. Jaz sem Jože iz Kamnika in imam vprašanje za vse vaše omizje. Zelo se mi zdi čudno, da je prišlo naenkrat do tega, kar je verjetno zaradi zdajšnje politike šolstva, da je tako pomanjkanje tehničnih izobražencev. Podjetja te ljudi rabijo, ampak kdo je kriv, da se to do zdaj ni zgodilo? Gospod nekaj govori, da bodo privatne šole pobrale ves denar, ampak zakaj se do zdaj ni nič naredilo, da bi bilo enakomerno porazdeljeno in bi bili pravilno obveščeni vsi, ker mi ne rabimo, če hočemo biti majhna napredna država, samo enih poklicev, kar se je do zdaj dogajalo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Pa prosil bi, da ste malo bolj korektni. Hvala lepa. Gospod Zupan, vi ste govorili o tem.

Gospod Svetlik je dal eno drugo idejo.
Pri pogajanjih lani s študenti so bili ena od opcij vavčerji oz. odložene šolnine, vendar so študentje rekli, da tega ne marajo. Ampak pustimo to, če se s študenti dogovorimo, to lahko vedno uvedemo. Zdaj, ko gremo na število študentov, je to na nek način vavčerski sistem. Pa tudi to, da bomo zaostrili kontrolo, je že v to smer. Kar se pa tiče usmerjanja je pa stvar taka, da je ravno naloga države, ki nekaj financira in gleda za dobrobit celotne države, mora skrbeti tudi za izobraževalno politiko.

To je jasno. In, če ugotovimo, da ta politika v določeni točki ne gre v pravo smer, je država dolžna ukrepati in zaradi tega smo mi nastopili z določenimi ukrepi in menimo, da so pravilni. Jasno je, da se zadeva ne da narediti takoj, vendar pa smo začeli- kot ste videli- akcijo pred enim letom, letos smo jo ponovili in rezultat je bil, da smo na tehničnih fakultetah dobili več prvih vpisov. To je pomembno. Za nas je pomembno, da se začnejo mladi ljudje zopet zanimati za tehniko. Mi razumemo, kaj je bilo v preteklosti narobe, ampak situacija je bila takšna, da tehnični poklici niso bili tako vabljivi. Ogromno podjetij je razpadlo, država se je morala na novo postaviti in veliko produkcijskih podjetij je šlo v stečaj.
To je vplivalo.
Jasno tehnika v tem smislu ni bila priljubljena, ker je bilo veliko odpuščenih. Zato so bili popularni ekonomski, upravni in drugi poklici, kjer so mladi ljudje videli večjo priložnost in tudi to je naravno, vendar pa, danes vidimo na razpisih in tudi mladi vedo, da je določeno število prosilcev z enako diplomo na nekem mestu, je pa država dolžna, da nekaj ukrene. Mi nismo tu zaradi visokošolskih zavodov, ampak zaradi študentov in izobraževanja.

To je osnovna stvar. Ko govorijo univerze, da smo njim vzeli denar, jih samo gledam in se čudim, da tako rečejo. Kar pa se tiče kvalitete, ne more nobena agencija nikoli popraviti tega, če fakulteta ne evalvira sama sebe. Fakulteta, profesor se mora vsak usesti in mora senat pogledati tisto, kar so njegovi profeosorji naredili in jasno in glasno povedati, da je nekaj slabo. Kar rečejo evalvacijske komisije, ni važno.

Saj se lahko da vsaka fakulteta oceniti v inozemstvu, ni nikakršnega problema. Poleg tega pa je treba povedati še, da smo zdaj v postopku bolonjskih študijev in za pravo oceno nimamo materiala. Bolonjskih študijev je ena tretjina in še to v prvem in drugem letniku. To oceniti, kakšni so študiji v drugem in tretjem letniku in kakšen je celoten študij, praktično ne moremo. Za stare študije lahko, vendar preprosto niso bili narejeni v takem smislu in nimajo kreditnih sistemov. Tudi če bo narejena evalvacija, bo tako in tako vsak rekel, da se bodo spremenili in bodo drugačni. V zdajšnjem času je popolnoma primerno, da bo ta evalvacijski svet začel delati. V letu 2006 so bile ocenjene 4 fakultete. Zdaj pričakujemo prvo poročilo. To delo torej teče, svet bo na prvi seji vse uredil.

Mi smo zagotovili ljudi in sredstva, te stvari tečejo. Vendar je treba povdariti, da so za fakulteto predvsem odgovorne fakultete, kot je za proizvodnjo sira odgovoren tisti, ki sir dela in ne živilski inšpektor. Dokler se to ne bo naredilo, da se bodo sami ocenjevali, kar je najšibkejša točka našega sistema- tudi na raziskavah in tudi v visokošolstvu vsi mislijo, da so najboljši.- Če lahko rečem to. Gotovo se mora vsak sam evalvirati, vendar mi rabimo zunanjo oceno zato, ker obstaja pavšal, koliko je nekdo slab ali dober. Da bi prišli do verodostojne ocene, rabimo neodvisen organ. Domači ali tuji.
Lahko naročite to. Točno. Nocoj prihaja evalvacijska komisija Evropske univerzitetne asociacije na našo univerzo.
Odlično. Tokrat že drugič. Mi smo se tudi sami ocenili in res je, da pri oceni ne spremljajo samo študijskih programov, ampak tudi kaj drugega in ni treba čakati, da je nek program do konca izpeljan, ampak obstajajo t. i. procesne evalvacije, ki opazujejo samo uvajanje določenih novosti.
Lahko prosim še gospodu Jambreku, če sem ga že povabila.
Mogoče ste naredili napako, da ste me povabili. Tema vaše oddaje danes je privatizacija, jaz pa sem edini tukaj, ki predstavljam eno od zasebnih fakultet. Zdaj imam prvič priložnost, da povem par besed o tej temi. Izraz, ki ga uporabljate vi, je napačen. Privatizacija je pojmovno zaseden pojm. Pomeni, da se neka državna ali javna pravna oseba privatizira, torej statusno preoblikuje iz državne v zasebno. To je bil proces preoblikovanja družbene in samoupravne javne lastnine, ki je pri nas potekal.

To je privatizacija. Edina vrsta te pravilno poimenovane in razumljene privatizacije danes je zaslužkarstvo državnih fakultet z izrednim študijem. Vemo, da je redni študij financiran iz davkoplačevalskega denarja iz proračuna, medtem ko je izredni študij, ki ga opravljajo profesorji, ki so na državnih plačah, popoldne in ob sobotah dopoldne, v celoti plačan s šolnino izrednih študentov. Ta šolnina se potem pretoči v zaslužek.
V zasebne žepe.
Profesorjev, ki imajo tako in tako državno plačo. Tudi sam sem to delal in vem, kako je to. V tem smislu je slovensko državno visoko šolstvo privatizirano v povprečju v 74 % državnega...
Temu bi lahko rekli divja privatizacija?

ne. Vsi skupaj 25 % imajo izrednih študentov. In 74, 2 % rednih. Torej lahko rečem, da so v eni četrtini državne univerze oz. fakultete privatizirane in se ukvarjajo z nekim zasebnim zaslužkarstvom. Druga stvar pa je ustanavljanje

novih nedržavnih visokošolskih zavodov, ki pa so statusno gledano dveh profilov: ali so javni, vendar samostojni in ne državni. Recimo Inštitut Jožef Štefan, občina ali kakšna druga oseba javnega prava. Vse skupaj je samostojnih visokošolskih zavodov toliko, da je na njih vpisanih 3500

študentov. Od skupni 91. 997 študentov v Sloveniji.

Ali procentualno, 5 %. Od teh 5 % vpisanih na samostojnih pa, kakor jaz vem obstajata v Sloveniji samo dva zavoda, ki sta zasebna. Mogoče še kakšen, ki ga jaz ne poznam. Mogoče kakšen tretji, četrti. Ampak fakulteta, ki jo sam predstavljam; to je Fakulteta za podiplomske državne evropske študije, ki nudi samo magistrske podiplomske programe, ima zdaj po 6- ih letih delovanja skupaj vpisanih 700 študentov, medtem ko ima nova Evropska pravna fakulteta, tudi zasebna, v Novi Gorici vpisanih 260 študentov. Skupaj torej 1000 ali 0, 4 % od tega, kar obstaja. Ampak to ni

privatizirano, je v izvoru ustanovljeno na podlagi zakona o visokem šolstvu kot zasebni visokošolski zavod.

Mogoče pa vi napačno uporabljate izraz privatizacija za tisto, kar vi hočete s prstom pokazati na neko čudaško prerazporejanje javnih sredstev od državnih tudi na samostojne. Gospod Jambrek, privatizacija nima nujno negativne konotacije, kajne?
Zame ima izredno pozitivno, samo iz vaše iztočnice je bilo pa zelo jasno razvidno to.
Tudi Univerza ne nasprotuje privatizaciji. Če lahko povem... Privatizaciji, kjer se igralci na področju visokega šolstva postavljajo v neenak položaj.
To ni privatizacija. To je prerazporejanje javnega denarja od državnih oz.

tudi dodeljevanje javnega denarja preko koncesij zasebnim in to koncesionirano financiranje samostojnih se dogaja od 1992 dalje kontinuirano iz leta v leto.

Nič več niti manj, krivulja ne gre navzgor. Vsako leto se kakšna ena ali dve koncesiji naredita. Ta vlada ne podeljuje prav nič več koncesij kot jih je bivša vlada oz. bivše vlade. Ampak če gremo na temo, ki je vam tako ljuba. Napačno poimenovana privatizacija, seveda. Vprašanje je, koliko pa da to ministrstvo preko koncesij denarja za zasebno šolo.

Tu pa govorimo o številki 140. 140 študentov, ki bodo študirali iz javnih sredstev na zasebnih fakultetov.

Od vsega skupaj 91. 997. O čem govorimo?

O monopolu, konkurenci, privatizaciji? Bodimo resni. Gospod Jambrek, meni je še ljubša beseda kvaliteta, ampak poslušajmo gledalce, kaj mislijo. Lepo pozdravljeni. Dober dan.
Malo imam čudenž glas, ker sem bolna.

Kar povejte.
Me boste že slišali. Jaz bi pa vprašala, zakaj so izredni študiji tako zelo dragi, sploh na programu npr. diplomirana medicinska sestra, ki je tako iskan. Za nas, ki smo se pač zgodaj odločili za družino in si to zelo težko privoščimo, pa tudi ti pogoji plačevanja so težki. V dveh obrokih ali največ treh in to je težek zalogaj za nas, ki imamo nizke dohodke.

Hvala lepa.
Lahko še eno vprašanje? Nima s tem prvim vprašanjem veze, ampak ni mi čisto jasna razlika med bolonjskimi stopnjami in prejšnjimi šestimi, sedmimi, osmimi. Zdaj pa je prva bolonjska, itd.

Če lahko to malo razložite. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Zupan, boste vi?
Na katero vprašanje? Na drugo zagotovo.
Na prvo je treba povedati, da so študiji v zdravstvu zelo dragi. V povprečju samo v delu, ki ni klinično, ker klinično je še posebej drago. Moramo vedeti, da imamo v zdravstvu delo v laboratorijih, delo v učilnicah in klinični del in vse skupaj je izjemno drago in ravno zaradi tega ne moremo tako širiti, kolikor bi želeli, ker potrebujemo ta kader.

Lahko ga financiramo v nekem omejenem obsegu. Za ostali obseg se fakultete potegujejo tudi z izrednim študijem in jasno je, da morajo pokriti ta del. Treba je povedati, da je zdravstveni študij za faktor 10. 10- krat je torej dražji od študija na družboslovju, tako, da se tega ne da spremeniti, da je ta študij tako drag. Samo razlog: Avstrija je medicinske fakultete spremenila v svoje univerze, ker je financiranje popolnoma drugačno in ni v skladu z ostalim.
Kaj pa sicer šolnine drugod za izredni študij? So tudi visoke. Tu je pa zopet področje, kot ga je omenil profesor Jambrek. Ekonomija. Kot ste slišali izjavo gospe rektorice ljubljanske univerze, ki meni, da je to zasebna zadeva univerz in da je to trg, torej da ta denar ne podleže javnemu nadzoru in ni treba, da bi dali javnosti podatke o zaslužkih. Mi menimo, da je najmanj, kar je, to deljeno, ker vsi profesorji, ki to učijo, učijo v šolah, ki so narejene z državnim denarjem v prostorih, ki so vzdrževani. Tu so najmanj deljeni stroški in je po mojem mnenju to del sredstev, ki bi jih fakulteta, ki je državna, morala prikazati in bi morala biti transparentna. Dejstvo je, da tega vpogleda nimamo in zdaj, ko je financiranje v kosu, ne želimo imeti, vendar pa želimo, da je to transparentno, da se ve, koliko denarja gre za kaj.
Torej je višina šolnin na izrednem študiju stvar univerz?

Ni, ker mi odobrimo, če želijo dobiti določene ugodnosti, morajo pri nas zaprositi za določeno višino. Mi odobravamo višine. Gospod, hitro.
Samo rekel bi to, da izredni študij ni samo vir dodatnega zaslužka za dodatno delo na univerzah, ampak moram reči, da vsaj za družboslovje velja to, da se iz teh sredstev financira tudi redni študij, ki je podfinanciran. Zato je treba to gledati drugače. Za zaslužkarstvo bi pa dodal samo to, da tudi z javnih univerz predavajo t. i. zaslužkarski profesorji na ustanovah, kot je ustanova profesorja Jambreka. Na hitro bolonjski proces, primerjava stopenj.

Ne bi šel v proces, ampak bi šel samo v naslove. Evropa želi od vsake države, da pove, kam se v novem bolonjskem sistemu visokošolske izobrazbe, ki predvideva tri stopnje: 1., 2. in 3. bolonjsko stopnjo, kar so sprejele vse države, in želijo, da države povedo, kam bivši izobraževalni sistem- torej tisti, ki ga bo ta sistem nadomestil- kam sodijo. To je osnova te primerjave.

Rekli smo, da višje šole sodijo v šesti razred, šesto stopnjo ali prvo bolonjsko, visoke strokovne šole prva stopnja in višja šola s specializacijo sodi v 6 / 2. Bivša univerzitetna izobrazba in druga bolonjska stopnja sodijo v sedmo ali drugo bolonjsko stopnjo, tretja bolonjska stopnja ali doktorat pa je osma stopnja. Tukaj je še magisterij in specializacija v 7 / 1 in 7 / 2. To je osnova, vendar navadno poslušalce zanimajo lestvice, ki jih naša podjetja dajo in jih imajo državne ustanove za zaposlovanje. Te lestvice so pa različne. Te lestvice nimajo s to glavno lestvico nobene zveze, vendar vsak delodajalec pove, kam v svojo lestvico uvrsti to evropsko. To pomeni, da je to prepuščeno delodajalcem.
Tako je. Hvala lepa. Sodelavka Neva Kodelja je za mnenje vprašala tako študente ljubljanske Pravne fakultete, kot študente Evropske pravne fakultete v Gorici o tem, kaj menijo o svojem študiju. Poglejmo si, kaj pravijo. Glede tega, da se poleg državnih fakultet odpirajo tudi zasebne, se jaz temu pridružujem, ker menim, da nikoli šol ne more biti premalo. V končni fazi se bo pa kvaliteta študija pokazala sčasoma, po tem, ko človek enkrat že doštudira, bo zaposlen in se bo lahko izkazal v svojem poklicu. Dosedanje izkušnje so pozitivne. Praktičnega dela je bilo več.

Začeli smo z branjem odločb ustavnih sodišč, domačih in tujih, kar mislim, da je vsekakor pozitiven pristop k študiju prava.
Študij prava je precej specifičen študij. Zato, da spoznaš pravo kot pravo je, je prvo leto študija sigurno premalo. V prvem letu študent dobi osnovo, približen vpogled v pravo. Spomnim se, v prvem letniku sem bil popolnoma navdušen nad tem, kaj že vse vem, zdaj pa lahko mirno povem, da takrat nisem vedel nič, zdaj sicer še manj, ampak to je samo zato, ker vem več. Rad bi povdaril, da je praksa dobrodošla stvar, vendar brez teorije in poznavanja drugih pravnih sistemov, brez poznavanja norm, načel prava ne moreš poznati. Mislim, da bomo na trgu bolj konkurenčni kot nekateri pravniki ljubljanske Pravne fakultete in mariborske, vsaj zdaj, dokler še nimajo bolonjskega sistema. Na naši fakulteti je res vse skupaj bolj teoretično, ampak to ne pomeni, da človek ne more praktično razmišljati. Če je človek malo bolj kreativen, potem začne tudi razmišljati praktično. Praktično pa lahko razmišljaš na podlagi teoretičnega znanja, ki si ga že osvojil. To pa naje naša Pravna fakulteta.- Študij je okleščen balasta, saj nimamo raznih predmetov, ki v poklicnem življenju pač ne pripomorejo veliko h kvaliteti pravnika. Glede Evropske pravne fakultete pa moram reči, da poznam samo prdmetnik. Za 3 leta študija plus 2 leti študija, kjer bi omenil, da se mi zdi bistveno pomanjkanje ekonomskih predmetov oz. predmetov, ki imajo povdarek na ekonomiji in financah. V dodatnih dveh letih za magistrski študij na Evropski pravni fakulteti pa sem zasledil veliko mero

predmetov, ki so politizirani in so preveč družboslovni. Ne gre za čisto pravno znanost, ampak gre za enek predmete, ki bi v skrajnih predmetih sodili tudi na študij sociologije, novinarstva, filozofije, ipd.
Mislim, da je bolonjski sistem boljši kot je navadna Pravna fakulteta v Ljubljani ali Mariboru. Več nudi, več je možnosti tudi za zaposlitev v Evropi.
Problem, ki ga jaz vidim pri novogoriški pravni fakulteti, je predvsem v vpisnih pogojih. Za prvi letnik študija zadostuje poklicna matura.

Menim, da je pravo taka veda, da bi potreboval neko splošno izobrazbo in kot vemo se to splošno izobrazbo danes dobi na gimnazijah.
Ravno teko bomo diplomirani pravniki, samo težava je pravosodni izpit.

Sedaj je mogoče že to, da bomo morali iti nujno delati magisterij. Mogoče se bo pa spremenilo, nič še ni dorečeno.
Ti pravniki, ki bodo prišli iz drugih fakultet in opravili magisterski študij na novogoriški fakulteti, mislim, da tega znanja nikoli ne bodo osvojili. Ne vem sicer, kakšne so možnosti teh bodočih študentov glede pravosodnega izpita. Glede na to, da je naša fakulteta ena izmed prvih in se ta model šolanja pri nas še uveljavlja, se bo to pokazalo šele čez čas. Kaj bo prinesel čas, bomo pa videli. Jaz sem odprtih rok za obe dve fakulteti, tako zasebno kot javno, ampak tista, ki bo boljša, tja naj se vpišejo študenti. Jaz sem z našo fakulteto zelo zadovoljen. Zdi se mi, da mi je v tem štiriletnem študiju dala ogromno znanja, da sem pridobil ogromno pravne logike in to ne na račun neke prakse, ker vsi vemo, da je pri nas ni veliko. Mene to niti ne moti, nikoli je nisem veliko pogrešal. Vsi naši profesorji so govorili, da bo za to ogromno časa kasneje in naj ne bomo neučakani, ker je pravo v prvi vrsti teoretična veda.

Če je to edina pravna fakulteta po bolonjskem sistemu, mislim, da je to prednost za to fakulteto. Glede na to, da ostali dve tega nimata še, bosta pa to sigurno enkrat morali imeti.
Je res, da so navadno privatne šole bolj elitne v tujini kot pri nas, samo pri nas s tem še nimamo takih izkušenj kot jih imajo v tujini, zato bi moral zaenkrat reči, da še ne, ker vsaka nova stvar, ko se začne, ne more biti avtomatično kar elitna že v začetku, ampak mora za to tudi nekaj narediti. Njihove izkušnje in sposobnosti njihovih študentov, njihovo bodoče delo bo pokazalo, ali so konkurenčni nam ali ne.

Tako. Marsikaj nedorečenega, marsikaj se bo še pokazalo. Gospodična, kako vi komentirate? So zelo realni oboji študentje.

Zelo, čeprav jih je pa na koncu večina dodala, da ne vedo, kaj jih čaka. Mogoče je danes tema usmerjena k prerazporejanju oz. nekemu umetnemu razporejanju mest. Mogoče bi morali več v tej smeri nameniti kakšni politiki zaposlovanja mladih diplomantov kasneje, ne pa, da umetno ustvarjamo neko klimo iz družboslovja na naravoslovje. Gospod Svetlik, zasebne fakultete niso v osnovi elitne, ampak tudi naša državna ni sama po sebi najboljša.

Ljubljanska univerza je edina, ki ima dve od fakultet akreditirani v mednarodnem prostoru. To sta Ekonomska in Veterinarska fakulteta. Če imamo v Sloveniji še kakšno, prosim povejte. Hkrati pa je tudi edina, ki je uvrščena na Timesovo lestvico razvrščanja univerz od slovenskih visokošolskih zavodov. To ne pomeni, da smemo biti s tem zadovoljni. Mi intenzivno delamo na dviganju kvalitete tudi s tem, da nas drugi opazujejo in nam povedo, kje smo dobri in slabi, da ne bi zašli v kakšne nevarnosti samohvale in samoocenjevanja. Tisto, česar se pa res bojimo, pa so pavšalne ocene, ki jih velikokrat dobivamo, ne da bi kdo apliciral na realno metodologijo ocene bodisi študija bodisi raziskovanja ali česa drugega.
Gospod Jambrek, kaj vi pravite na te strahove ali bojazni študentov, da ne vedo, kaj jih čaka, da se bo videlo.
Opravičujem se vam, če sem bil malo kritičen do oddaje in do vas. Zdaj na koncu res iskrena hvala za reklamo, ki ste nam jo naredili. Očitno je, da je duh ušel iz steklenice. Prešli smo tisto začetno fazo, ko so nekateri

predstavniki državnih univerz poskušali zasebne v kali zatreti. To očitno ni uspelo. Smo v drugi fazi, ko se krešejo ena normalna kritika in konkurenčnost in je odlično, kar so rekli študenti. Čas bo pokazal, kdo bo boljši.
Morda malo več strpnosti, ali ni potrebna?

Mi rabimo samo čas za delo.
Gospod Zupan, slišali smo tudi v prispevku, da študenti ciljajo na državne univerze, da gredo prepočasi v to stopenjsko evropsko deklaracijo. Prepočasi uveljavljajo...
Razumem jih. Univerza v svojem bistvu ni nekaj zelo hitrega. Vsaka univerza,

ki je nova, se bori in želi imeti svoj prostorček na soncu, zato je tudi mlajša. Tu je eden od problemov mladost; starost profesorjev in kadrov, ki predavajo. Ena od stvari, ki bi jo naše tradicionalne univerze morale pogledati; izbor profesorjev. Vsi poznamo to, da tisti, ki se zaposli kot mlad raziskovalec... Ostane celo življenje.
Da se ta kariera vleče. To je slabilo naše univerze in ravno s to široko paleto novih univerz se bo to odprlo. Študentje bodo šli na druge univerze in jaz mislim, da je to krasno. Ampak, ali kot 2- milijonski narod zmoremo 10 univerz? Seveda. Prej sem hotel reči, kar ste omenili prej, da bi bila univerza v vsaki vasi. To sem večkrat slišal. Ena sama nova univerza je bila narejena v Novi Gorici in ne verjamem, da bi se Novogoričani strinjali s tem, da bi rekli, da je ta univerza v vsaki vasi. Novogoriška univerza je po mojih ocenah ena najbolj perspektivnih. Ko gledamo razmerje, koliko profesorji in raziskovalci isto časa raziskujejo in poučujejo, je razmerje 50: 50. To se mi zdi izredno dobro. Je ideja 10 univerz v slovenskem prostoru? Zakaj ne.
Tukaj pademo z vseh mednarodnih primerjav.

Običajne primerjave pokažejo, da je na 500. 000 do milijon prebivalcev ena univerza. So tudi univerze. V Rominuju so šli v multiplikacijo univerz, ki so sproti tudi propadle. Povprečje Evrope je 4.
Kaj s temi diplomami ljudje delajo, ker ne veljajo? Gospod je rekel, da so težava stari učitelji, s čimer se zelo strinjam, vendar, če bi pogledali empirično, imajo te nove šole na listah, ko so se akreditirale, vsaj polovico upokojenih profesorjev in ne vem, če so se s tem kaj zelo pomladile. Mogoče je prišlo par mladih ljudi, ampak večina pa je z liste tistih, ki več ne učijo na prejšnjih univerzah.
Vprašanje je, če imamo toliko ljudi. Temelj univerze, če jaz prav razumem, je ustvarjanje novega znanja.
Slovenija ima ogromno kapaciteto. Stalno se govori, da v Sloveniji ni ljudi za dve vladi in ni prostora za ne vem kaj. Slovenija ima ogromno potenciala, vam bom dal preprost primer. Jožef Štefan ima približno 450 doktorjev znanosti, od tega jih ima 190 habilitacijo, 200 in še nekaj pa ne. 200 doktorjev znanosti nima habilitacije. Podobno je na ostalih inštitutih. Poglejte, koliko je v industriji strokovnjakov, ki nimajo habilitacije. V Sloveniji je veliko prostora, izobraženih kvalitetnih ljudi. Dajmo jim prostor in mesto. Ves čas se borimo, da bi univerze v novih bolonjskih programih zaposlile, tudi, če honorarno, ljudi z inštitutov. Ko pogledate programe, boste videli, da tega ni.
Ampak za to rabimo denar.
Ne. Vedno pravijo, da naj najprej damo denar, potem bomo pa mi nekaj naredili. Ne, pot je obratna. Imajo veliko denarja in tu imajo ravno možnost. Zmanjša se število študentov, profesorji bodo manj obremenjeni in bodo imeli v trenutku veliko profesorjev, ker zdaj množijo programe. Na FDV imajo 4 programe iz matematike. Jaz sem šel gledati matematiko kar tako. Načrte mislite?

Predmet. Matematika 1, 2 in za obramboslovce. Potem sem šel pa pogledati, kako je matematika za obramboslovce drugačna kot matematika za druge? Isti profesor predava vse. Vsebine se pokrivajo. Tu so neverjetne možnosti za popraviti stvari in, ko bodo začele gledati fakultete tako, da se določeni predmeti lahko poslušajo tudi kje drugje; kar je bistvo bolonjske reforme, da študenje gredo poslušati predmete drugam in so programi narejeni tako, da ni vse na lastni fakulteti, ampak lahko študenti izberejo neke druge predmete. To je tisto, kar želimo. Tu so ogromni prihranki. Ni treba, da ima vsaka fakulteta vsa predavnja. Tu je ogromno.

Če lahko samo še eno repliko.
Samo pol minute je še časa.

Na FDV imamo programe, kjer tudi do 20 % programa lahko študenti dopolnijo kjerkoli na ljubljanski in tudi na drugih univerzah.
To je fantastično. Upal sem, da nas boste pohvalili, ker na družboslovju predavamo tudi matematiko. Kar se pa Univerze tiče, bi pa rekel, da prava Univerza nastaja na podlagi raziskovalnega dela in to je tisto, kar mi pogrešamo na procesu odpiranja novih šol. Tega ni.

Samo neke nove šole so, ne pa prave univerze, da bi gojile raziskovanje. Če bi bil to Inštitut Jožeta Štefana, bi rekel, da gremo v pravo smer. Hvala lepa. O tem, kako se znajti v sodobnem svetu komunikacij, postajamo vse bolj osamljeni in izolirani ali več komuniciramo, pa čez teden dni z Olgo in Akijem.

Jaz mislim, da so se ljudje z blogi končno naučili pogovarjati z občinstvi, drug z drugim in tudi sami s sabo. Blog je super stvar za ljudi, ki pogrešajo stik z ljudmi okoli sebe in ga lahko preko tega medija na zelo enostaven in hiter način vzpostavijo.

Elektronski vpis študentov omogoča, da si sami vnesejo v sistem spremenjene podatke, potrdijo, izpišejo potrdila, mi jih na koncu samo potrdimo. Lahko od doma vse opravijo.

Elektronsko bančništvo vam omogoča, da z nekaj kliki miške opravite vrsto bančnih storitev kar od doma in to ceneje.

Ko pride potnik k nam in se prepriča, hoče od nas neko zagotovilo, da bo dobil za ves ta svoj denar, ki ga bo dal, pričakuje, da bodo tudi lepe plaže in hoteli, dobra hrana. Na samem internetu pa nima tega zagotovila.

Mi se bomo še pogovarjali tudi ko bo oddaje konec in verjetno še kar dolgo časa. Jaz mislim, da je treba reči, da smo za kvalitetno visoko šolo, pa naj bo to samostojna, zasebna ali državna univerza. Za konec le želja za vse, ki izbirate študij, da bi se dobro in prav odločili, pa naj gre za državno, zasebno ali drugo visoko šolo. Srečno.

Prejšnja: Altruizem

Naslednja: Računalnik

oglasno sporočilo

Moj RTV

Z vami: Privatizacija visokega šolstva