Oglasno sporočilo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 0.0 od 0 glasov Ocenite to novico!
Zastajanje sluzi je lahko nevarno, posebno kadar se vnetje razširi tudi na spodnja dihala in zajame sapnik in sapnici.

Dodaj v

Ali poznate najpogostejši vzrok za kašelj?

19. februar 2018 ob 08:24
Slovenija - Oglasno sporočilo

Najpogostejši vzrok za kašelj je navaden prehlad - virusno obolenje, ki povzroči vnetje sluznice nosu in žrela. Otekla nosna sluznica povzroči zamašenost nosu, otekla sluznica žrela pa občutek draženja, praskanja v žrelu. Pojavi se lahko suh in dražeč kašelj. Ob suhem kašlju si lahko pomagamo s pitjem toplih napitkov in vlažnimi inhalacijami. V naslednji fazi prehlada se iz nosne sluznice začne izločati večja količina sluzi, ki se lahko ulije iz nosu ali iz zadnje strani nosu teče v žrelo. Zatekanje v žrelo je še posebno prisotno v ležečem položaju in nas draži na kašelj. Kašelj s časom postane produktiven, saj začnemo izkašljevati večje količine sluzi.

Zastajanje sluzi v dihalnih poteh je lahko nevarno, posebno kadar se vnetje razširi tudi na spodnja dihala in zajame sapnik in sapnici. V dihalih poteh sicer obstaja mehanizem, ki jih čisti: sluznica dihal je namreč prekrita z migetalkami, ki valovijo v smeri od spodnjih dihal proti zgornjim in potiskajo sluz proti žrelu, od koder jo lahko izpljunemo. Med boleznijo se lahko poveča količina sluzi in postane gostejša, kar otežuje delovanje čistilnega mehanizma. Sluz v diahalnih poteh je dobro gojišče za bakterije in lahko pride do bakterijske okužbe, razen tega pa ovira sam pretok zraka v dihalih. Zato je kašelj pomemben varovalni mehanizem, ki pomaga odstranjevati odvečno sluz med boleznijo dihal.

Lažje izkašljevanje dosežemo s splošnimi ukrepi, kot so pitje tekočine in vlažne inhalacije, lahko pa uporabimo tudi zdravila, ki redčijo sluz in lajšajo izkašljevanje. Acetilcistein cepi (disulfidne) vezi v sluzi in na ta način redči gosto sluzi, da jo lažje izkašljamo.

Drugi, morda še pomembnejši učinek acetilcisteina pa je njegovo antioksidativno delovanje. V telesu nenehno nastajajo prosti radikali, ki so telesu koristni dokler je njihova koncentracija nizka (v fizioloških mejah). Razni škodljivi vplivi iz okolja lahko povečajo koncentracijo prostih radikalov v celicah, kar privede do oksidativnega stresa, ki celice poškoduje in lahko povzroči razne bolezenske procese. Zato so v telesu tudi obrambne molekule, antioksidanti, ki lovijo škodljive proste radikale in jih nevtralizirajo. V celicah je več različnih antioksidantov, ki so soodvisno povezani v mrežo (naprimer vitamin C, vitamin E, glutation). Oba antioksidanta, vitamin C in E, vnesemo s hrano, glutation pa je telesu lasten, saj ga celice proizvajajo same. Glutation je ključni člen mreže antioksidantov, saj razen tega, da neposredno deluje na proste radikale, hkrati stalno obnavlja tudi druge antioksidante mreže (vitamin C in E).

Acetilcistein deluje antioksidativno na dva načina. Že sama molekula acetilcisteina neposredno deluje kot antioksidant. Še bolj pomembno pa je posredno delovanje, kjer se acetilcistein po zaužitju ob vstopu v celice pretvori v naravno aminokislino cistein, ki se v celicah vgradi v glutation. Tako z jemanjem acetilcisteina poskrbimo, da je med boleznijo v celicah dovolj glutationa, ki v celicah vzdržuje ravnovesje med škodljivimi prostimi radikali in koristnimi antioksidanti ter preprečuje nastanek oksidativnega stresa.

Ker je pri vnetju prisoten oksidativen stres, lahko zadosten vnos acetilcisteina upočasni vnetne procese v dihalih. Prav tako acetilcistein utekočinja gosto sluz in s tem olajšuje izkašljevanje. Zato je acetilcsitein primeren za zdravljenje bolezni dihal z oteženim izkašljevanjem zaradi goste sluzi.

Lek d. d.
Prijavi napako
Kazalo