Minister je izpostavil tudi, da je treba za ohranitev kranjske čebele najprej ugotoviti in zagotoviti čistost genetskih virov. Foto: Čebelarska zveza Slovenije
Minister je izpostavil tudi, da je treba za ohranitev kranjske čebele najprej ugotoviti in zagotoviti čistost genetskih virov. Foto: Čebelarska zveza Slovenije
Peticija za ohranitev čebel

Od kmetijskega ministra Židana, ki je prav tako podpisal peticijo, čebelarji pričakujejo, da s posebnim zakonom ali drugimi akti zaščiti avtohtono kranjsko sivko. To bi namreč pomenilo, da bi se morale opravljati tudi raziskave, kako posamezna škropiva škodijo tej vrsti čebele.

"Vemo, da nemške in italijanske multinacionalke delajo raziskave na temni čebeli, ki je bolj odporna kot naša kranjska čebela. Naša čebela je damska čebela in je fizično bolj občutljiva," je pojasnil predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč.

Novega zakona ne bo
Minister je sicer napovedal, da se bodo najprej sešle strokovne skupine, ki bodo preučile vse vidike in pripravile nadaljnje ukrepe, a sam posebnega zakona ne podpira. To področje bi raje uredil znotraj zakona o živinoreji, saj bi se s tem po njegovih besedah izognili dodatni nepotrebni regulaciji kmetijstva z novimi predpisi.

Podbora 'slovenskemu medu' ali ne?
Ob tem so čebelarji tudi izpostavili, da bi kmetijsko ministrstvo lahko z večjo vnemo podpiralo prizadevanja, da se geografska označba "slovenski med" zaščiti tudi v Evropski uniji, je za TV Slovenija poročala Brigita Jeretina. A minister odgovarja, da očitki o o nezadostni podpori ne držijo.

Res pa je, da čebelarji zahtevajo, da se medu različnih čebelarjev ne sme mešati in da oznako slovenski lahko nosi le med, na katerem je označeno ime čebelarja. Tega pa zaradi proizvodnih postopkov ne more zagotavljati naš največji ponudnik medu Medex, ki v tem primeru oznake slovenski med ne bi mogel uporabljati.

Letos večje izgube čebeljih družin
Kakor koli že, čebelarji primarno želijo zaščititi kranjsko čebelo, saj so letos znova zaznali večje izgube čebeljih družin. Izgube družin so bile največje v Obalno-kraški (41 odstotkov) in v Ljubljanski regiji (37 odstotkov), medtem ko so povprečne izgube v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom dosegle skoraj 50 odstotkov, so sporočili iz zveze. Temu se sicer ni mogoče popolnoma izogniti, lahko pa izgube občutno zmanjšamo, in sicer z boljšim poznavanjem vzrokov, pojasnjujejo.

Peticija za ohranitev čebel