Ambrozija je edina invazivna rastlina, ki so jo lastniki zemljišč dolžni odstranjevati, a njeno odstranjevanje ni uspešno. Foto: BoBo
Ambrozija je edina invazivna rastlina, ki so jo lastniki zemljišč dolžni odstranjevati, a njeno odstranjevanje ni uspešno. Foto: BoBo

Mestna občina Ljubljana, ki sodi med bolj aktivne občine pri izvajanju predpisov o zatiranju alergene ambrozije, bo prav danes na svojih zemljiščih izvedla drugi krog puljenja te invazivne rastline, ki bo potekalo na 357 rastiščih, ki jih MOL po besedah Zale Strojin Božič z oddelka za varstvo okolja pri MOL-u, redno pregleduje in sproti čisti. Obenem pa Strojin Božičeva dodaja, da pogrešajo širšo nacionalno kampanjo, ki bi vodila v učinkovitejše odstranjevanje te rastline.

Mestna občina Ljubljana je s sofinanciranjem nevladnih organizacij dosegla rezultate tudi pri zatiranju drugih invazivnih rastlin. Tako so po štirih letih čiščenja uspešno zmanjšali rastišče japonskega dresnika na območju Koseškega bajerja. V bližini botaničnega vrta pa so uspešno zmanjšali populacijo orjaškega dežena, ki povzroča opekline ali celo slepoto.

Toda to so na ravni države skromni dosežki. Slovenija je namreč na področju zatiranja invazivnih rastlin naredila zelo malo. Edini predpis, ki zahteva odstranjevanje invazivne rastline, velja za ambrozijo, ki s širjenjem na kmetijska zemljišča povzroča tudi gospodarsko škodo. Toda invazivnih rastlin, za katere bi morali veljati tovrstni predpisi, je okoli 50, opozarja Nejc Jogan z biotehniške fakultete.

Ministrstvo za okolje bo moralo že letos zavihati rokave tudi na tem področju, saj z januarjem prihodnje leto stopijo v veljavo evropski predpisi, ki državam članicam nalagajo določene obveznosti na področju zatiranja invazivnih rastlin.