Bodo države resnično uspele zmanjšati vnos toplogrednih plinov v ozračje? Foto: Reuters
Bodo države resnično uspele zmanjšati vnos toplogrednih plinov v ozračje? Foto: Reuters
Svet se zavzema, da bi postopno zmanjšali vnos toplogrednih plinov v ozračje. Foto: EPA

Evropska unija je v sredo sprejela dolgo pričakovani podnebno-energetski sveženj, ki je usmerjen predvsem v zmanjšanje vnosa toplogrednih plinov v ozračje za 20 odstotkov do leta 2020. Na ministrstvu za gospodarstvo so za MMC povedali, da bodo morale države po letu 2012 pravice za emisije toplogrednih plinov kupiti na dražbi, dodani pa bodo tudi drugi toplogredni plini.

Dohodki od dražb bodo šli v njihov proračun, najmanj 20 odstotkov od teh pa bo treba nameniti zniževanju emisij toplogrednih plinov. To bo zaradi težkih razmer za termoelektrarne vplivalo na ceno elektrike, ki bo poskočila.

Na ministrstvu so povedali še, da bodo posledice za Slovenijo na področju energetike velike, tako za državo, ker bo morala na novo premisliti o Nacionalnem energetskem programu, kot tudi za gospodarske subjekte zaradi nove prakse na področju trgovanja s pravicami za izpuste toplogrednih plinov.

Termoelektrarna Šoštanj je največja elektrarna v Sloveniji. Proizvaja približno tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pa lahko pokriva tudi več kot polovico njene porabe. Poleg električne pa proizvaja tudi toplotno energijo.

Vsaka država bo morala izpolniti svoj cilj
Evropska komisija se je s svežnjem zavezala, da bo do leta 2020 znižala izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, dvignila delež obnovljivih virov energije na 20 odstotkov in dvignila delež biogoriv v energetski mešanici EU-ja na 10 odstotkov. Cilji bodo za vsako državo obvezujoči.

Ker sveženj torej zajema spremembe na področju elektrike, ogrevanja in hlajenja ter biogoriva, bo morala Slovenija v okviru obnovljivih virov energije uresničiti cilj, da bo 25 odstotkov energije v končni porabi do leta 2020 obnovljivih, od tega v gorivih za transport najmanj 10-odstotni delež. Kot so povedali na ministrstvu za gospodarstvo, direktiva določa tudi dinamiko, s katero bo treba v vmesnih dveletnih obdobjih do leta 2020 dosegati nacionalni cilj.

B. T.