Velika količina vode prihaja iz Avstrije, kjer so morali v hidroelektrarnah na Dravi dvigniti zapornice, saj se je začela voda že razlivati čez jezove. Foto: Matej Korošec
Velika količina vode prihaja iz Avstrije, kjer so morali v hidroelektrarnah na Dravi dvigniti zapornice, saj se je začela voda že razlivati čez jezove. Foto: Matej Korošec

Zaradi naraščanja reke Drave, ki je prestopila bregove, je povsem poplavljen trg Labot na avstrijskem Koroškem tik ob meji s Slovenijo. Celoten kraj, ki leži nasproti Libelič in 10 km nad Dravogradom, so zaprli za promet. Na osrednjem trgu občine s 3 tisoč prebivalci je voda visoka kar en meter. Vodostaj Drave medtem še naprej narašča.

Vodostaj Drave: namesto 2 m kar 6,3 m!
Po navedbah pristojnih deželnih oblasti je pretok Drave okoli 2.400 kubičnih metrov na sekundo, medtem ko je običajno 280 kubičnih metrov na sekundo. Vodostaj je z običajnih dveh metrov narasel na 6,3 metra in še narašča. Poplave, kakršne so današnje, so označene kot stoletne, kar pomeni, da naj bi se vsakih 100 let pojavile enkrat ali dvakrat.

Iz Avstrije tudi poročajo o eni smrtni žrtvi vremenske ujme. 28-letni Korošec je na zgornjem Štajerskem v okrožju Murtal na delno poplavljeni cesti izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal v naraslo in podivjano reko Granitzenbach, pritok Mure.

Ob stoletnih vodah Avstrijci ravnali po protokolu
Avstrijci so z dvigom zapornic na Dravi ravnali skladno s protokoli za regulacijo reke, poplave so v takšnem primeru neizogibne, zatrjuje vodja slovenskega dela meddržavne komisije za upravljanje Drave Mitja Bricelj. Val na Dravi je, pravi, neizogiben naravni pojav, posledica velike količine dežja, ji je v kratkem času padla v zgornji Dravski dolini. Ogrozil bo tudi Hrvaško.
Gre za stoletne vode, ki so se od leta 1965 prvič pojavile v taki količini. To je glavni razlog za tak hiter porast in odtok vode. Po Bricljevih besedah gre za val padavin, "ki se je izcedil" nad avstrijsko Koroško in prihaja v Slovenijo. Ni povezan s slabo komunikacijo s hidroelektrarnami in s človeškim vplivom na spuščanje visokih voda.

Podrti vod zaprl prelaz Ljubelj
Dopoldne je bilo najhuje v okolici Celovca, v Velikovcu in Volšperku, kjer so morali tudi največkrat posredovati gasilci. Cesto čez prelaz Ljubelj so morali zapreti, saj je narasla voda podrla steber bližnjega visokonapetostnega voda. Cesto naj bi sicer odprli v prihodnjih urah.

Poleg prelaza Ljubelj je zaprtih še nekaj drugih cest, med drugim sta neprevozni cesta v Ziljski dolini pri kraju Tropolje in cesta med krajema Špital ob Dravi in Sovodenj.

Zgodaj davi je bilo za manj kot eno uro brez elektrike okoli 3.000 gospodinjstev, večjih izpadov elektrike pa za zdaj ni bilo, a jih - če se bo močno deževje nadaljevalo - pričakujejo.

Dvignjene zapornice na Dravi
Avstrijska družba za upravljanje hidroelektrarn je ob 12. uri odprla zapornice na Dravi, tako da so v Slovenijo spustili okoli 2.000 kubičnih metrov vode na sekundo - običajen pretok je sicer med 400 in 500 kubičnih metrov na sekundo. Pritoku, ki bo prišel iz Avstrije, se bo pridružil tudi slovenski pritok, zlasti Meže, zato bo reka Drava v srednjem in spodnjem toku močno poplavljala. Voda, ki jo spustijo na avstrijski strani, do Maribora pripotuje v nekaj več kot dveh urah.

Bregove prestopila Soča in Tilment
Dežuje tudi v Italiji. Močno neurje je ponoči zajelo območje Lignana v pokrajini Furlanija -Julijska krajina, zaradi močnega vetra in obilnih padavin sta bregove prestopili reki Tilment in Soča. Civilna zaščita črpa vodo iz poplavljenih objektov in čisti ceste, v vsej pokrajini pa zaradi izrednih vremenskih razmer velja alarm. Močan jugo bi lahko povzročil tudi poplave morja.

V Liguriji so zaradi nevarnosti poplav preventivno zaprli pet šol, izredne razmere so tudi v pokrajinah Marke in Kampanja.

Hrvaška v pripravljenosti
Obilne padavine pričakujejo tudi na Hrvaškem, predvsem na območju Reke, Gorskega kotarja in Like. Kot posledica poplav v Sloveniji tudi na Hrvaškem pričakujejo povišane vodotoke. V pripravljenosti so predvsem v porečju Drave v Varaždinu, kjer so že napovedali evakuacijo nekaterih najbolj ogroženih hiš in naselje Lovrečan Otok.

Pri Varaždinu je pretok Drave 2.400 kubičnih metrov na sekundo, medtem ko je bil rekorden pretok leta 1965, ko so namerili kar 2.600 kubičnih metrov na sekundo.