Država je za projekt namenila nekaj več kot 47.000 evrov, financiranje projekta pa se zatika pri občinah, ki so lani sofinancirale nekaj več kot polovico potrebnega denarja. Tudi pri njih se pozna kriza in marsikatera občina bi želela zmanjšati pogodbeno vsoto. "Vendar je to nemogoče, ker že s tem denarjem komajda opravimo svoje delo," je povedal direktor projekta Darko Kralj in dodal, da so doslej pogodbe podpisali s polovico občin, ter izrazil upanje, da jim bo uspelo zbrati okoli 100.000 evrov, kot so jih zbrali lani.

Protitočno obrambo bodo opravljali z enim letalom, letos pa so bili v zraku že štirikrat, nazadnje ta teden, ko je bila najbolj ogrožena okolica Slovenske Bistrice, ki je velikokrat na udaru. V letu 2011 so skupaj opravili deset akcij, Kralj pa opozarja na to, da je ves denar, ki je namenjen za to dejavnost, malenkost v primerjavi s tistim, kakšno škodo lahko povzroči en sam točni oblak. V projektu pa ne sodelujejo zavarovalnice, ki bi se za to morale najbolj zavzemati.

Izvajanje obrambe pred točo z letali poteka v Sloveniji od leta 1999, ko se je začel poskusni projekt. Omejen je na 2900 kvadratnih metrov veliko območje severovzhodne Slovenije, znotraj oboda Podvelka, Šentilj, Radgona, reka Mura, Ljutomer, meja s Hrvaško, Žetale, Boč, Slovenske Konjice.

Dvomi stroke o projektu
Kmetijsko ministrstvo je zaradi nasprotujočih si stališč strokovne meteorološke javnosti in na drugi strani zagovornikov izvajanja obrambe pred točo projektu skušalo najti ustrezno mesto - bodisi njeno odpravo, izvajanje oziroma nadaljevanje poskusne obrambe pred točo ali potrditev predhodnih izhodišč o morebitni širitvi branjenih območij, kot je bilo predlagano že v preteklosti.

Predstavniki stroke so tudi večkrat poudarili, da ni dokazov v strokovni literaturi o učinkovitosti takšne obrambe, zaradi česar nasprotujejo financiranju projekta z javnimi sredstvi.

Vlada je vseeno upoštevala stališča zagovornikov, med katerimi sta tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ter sprejela sklep o podaljšanju projekta v letih 2012 in 2013. Pri tem je bil upoštevan tudi lokalni interes, saj je projekt leta 2011 sofinanciralo 45, lani pa 38 od skupaj 52 povabljenih občin, ki so leta 2011 prispevale 110.000, lani pa 87.000 evrov, kar znaša 60 odstotkov javnih sredstev.

Kmetijsko ministrstvo je izvajanje pred dvema letoma podprlo v višini 74.500, lani pa v višini 56.780 evrov. Pri sprejetju sklepa je bilo upoštevano tudi to, da obrambo pred točo izvajajo v mejnih območjih sosednjih držav Avstrije in Hrvaške.

Sicer pa je resorno ministrstvo dejavnosti letalske obrambe pred točo vključilo tudi v predlog operativnega programa za izvedbo resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki je v javni obravnavi.