Američani so sprva zahtevali, da bi misija Nata v Iraku zaradi varnosti potekala pod poveljstvom mednarodne koalicije, ki ji tudi poveljujejo ZDA.

Francija je predlogu odločno nasprotovala zaradi bojazni, da bi tako zveza Nato skozi stranska vrata lahko vstopila na bojišče. Večina članic je sicer podpirala ameriški predlog, da bi jih vodil ameriški poveljnik.

O enotnem vojaškem vodstvu v Iraku septembra
ZDA so vztrajale tudi pri tem, da mora biti poveljnik enot povezan z večnacionalnimi silami v Iraku, ki so pod vodstvom ZDA. Odločanje o tem, kdo bo poveljeval enotam za urjenje iraških varnostnih sil, so tako preložili na september.

Kot je v Bruslju sporočil generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer, naj bi se prva faza misije začela do 6. avgusta. V Bagdad naj bi odšlo okoli 40
častnikov. Ob uspešnih pripravah bi se urjenje iraške vojske začelo septembra.

Kdo bo misijo financiral?
Še vedno pa veleposlaniki Nata niso rešili tudi vprašanja, ali naj novo misijo financirajo vse članice, ali samo tiste, ki bodo sodelovale pri urjenju, tako kot velja pri mirovni operaciji v Afganistanu. Šefi vlad in držav zveze Nato so na vrhu v Carigradu 28. junija namreč načelno obljubili, da bodo pomagali pri urjenju iraških varnostnih sil, Severnoatlantskemu svetu pa prepustili podrobnosti.