"Želimo si, da bi Gornji vrt postal nov predel mesta, kjer bi poleg rastlin uspevale ideje z razgledom," je vodilo ekipe projekta, ki se zavzema za izboljšanje kakovosti bivanja v mestu z ozelenitvijo ravnih streh in teras v Ljubljani. Gornji vrt vodita Zavod za izobraževanje in svetovanje Špelinice in arhitekturni biro Hišeriše arhitektura, snujejo ga z mislijo na leto 2016, ko bo Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Tako želijo poleg navedenega poslanstva opozoriti prebivalce mesta na neizkoriščen potencial strešnih površin, ki lahko postanejo prostori druženja, prostori, ki so hkrati del mesta in narave.

Kakšne so prednosti ozelenjenih streh, poleg blagodejnega vpliva na okolje, nas je za začetek zanimalo. "Ozelenjene strehe pomagajo reševati vprašanje pregrevanja urbanih središč. Čeprav ima Ljubljana velik odstotek zelenih površin, se toplota akumulira v objektih in tlakovanih površinah. Ozelenjene strehe bi lahko pripomogle k zmanjševanju pregrevanja mesta, hkrati pa postale nov prostor druženja z možnostjo pridelave lastne zelenjave, rekreacije in drugih dejavnosti," za MMC pojasnjuje sogovornica Ana Klofutar, članica ekipe Gornjega vrta.

Na višini drugačne razmere kot na tleh
"Trenutno imamo narejen izbor objektov v središču Ljubljane, ki se nam zdijo primerne za izvedbo vrtov z vidika dostopnosti, programa v objektu, velikosti strehe. V ožjem izboru so strehe vsebinsko različnih objektov – gimnazije in srednje šole, doma starejših, študentskega doma, garažne hiše ... Idejo in projekt predstavljamo lastnikom in uporabnikom objektov ter ugotavljamo, ali so objekti tudi tehnično primerni za izvedbo strešnega vrta," odgovarja na vprašanje, ali je na kateri od ljubljanskih streh ali pa vsaj na balkonu že zaživel kak vrt.

Za kakšen tip stavb pa je takšna ureditev primerna? "Za ureditev urbanih vrtov oziroma strešnih parkov so primerne obstoječe strešne terase in ravne strehe, ki so pohodne in imajo primerno visoko ograjo. Pri izboru primernosti je zelo pomembna tudi konstrukcijska zasnova objekta, saj postavitev visokih gred z zemljo predstavlja dodatno obtežbo strehe. Pri prenovah streh pa je mogoče tudi do zdaj ne pohodne ravne strehe/terase s primernimi posegi prilagoditi novi namembnosti in hkrati izboljšati toplotne značilnosti celotnega objekta."

"Zasnova urbanega vrta temelji na oblikovanju visokih gred, ki so nekoliko dvignjene od tal. Te so dimenzionirane tako, da so primerne za uspevanje tako visoko- kot nizkoraslih rastlin. Pomembnejša je zaščita nekaterih občutljivih vrst pred soncem, dežjem, vetrom, plesnijo, škodljivci. Zavedati se moramo, da so razmere na višini drugačne kot na tleh in temu primerno je treba prilagoditi oblikovno zasnovo gred. Zadostna humusna plast omogoča tudi rast drevesnih vrst," Klofutarjeva pove o vrsti rastlin, ki lahko uspevajo v urbanem vrtu.

Vabljive strehe od Maxija do BTC-ja
"V Sloveniji smo zelo zadržani tako glede odkrivanja neizkoriščenih prostorskih potencialov mest, novih začasnih rab prostora, prilagodljivosti prostorov za skupno rabo – na primer v stanovanjskem bloku, ki ima idealno teraso za izvedbo urbanega vrta, je med lastniki izredno težko doseči dogovor za spremembo namembnosti takšne skupne površine. V tujini je takšnih projektov več, tako zasebnih kot skupnostnih. V nekaterih mestih, recimo v Rimu, je tradicija strešnih vrtov povezana s tradicijo uživanja in druženja prebivalcev na prostem. V Hongkongu, kjer je prostora malo, pa so na strehah razvile prave urbane kmetijske površine," še izvemo.

Nam je na misel prišel tudi newyorški park High Line, ki je zaživel na zapuščenem delu mestne železnice. Katera od neizrabljenih površin v Ljubljani pa je za ekipo Gornjega vrta idealen poligon, kjer bi ustvarili kaj podobnega? "Ko smo z nebotičnika opazovali strehe v središču Ljubljane, smo odkrili kar nekaj lokacij, ki kar vabijo k nadgradnji z zelenjem – na primer streha Maximarketa, del streh Ferantovega vrta ob Igriški ulici, ravne strehe Đukičevih blokov ... Gotovo pa je pravi poligon ljubljanski BTC z obsežnimi strešnimi površinami trgovskih objektov, ki bi lahko postale tako parki, vrtovi kot fitnesi na prostem ..."

Pred kratkim je njihova avtorska izložba zaživela v knjigarni Konzorcij v središču Ljubljane, z njo so želeli prebivalce "dregniti", da premislijo o tej temi. Na Facebookovi strani projekta pa poteka anketa, s katero nagovarjajo zainteresirane uporabnike urbanega vrta ali parka na strehi, ki bi želeli pri projektu sodelovati, da s predlogi, željami in pomisleku prispevajo k uspešnejši izvedbi projekta.