Izbor Okolje

Poudarki

  • Svetlobno onesnaževanje
  • "Umazane" bele LED-luči
  • Ksenonke in strgane kavbojke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 74 glasov Ocenite to novico!
Ljudje so že v pradavnini občudovali naravno zvezdnato nebo, ki zaradi milijonov neprimernih svetilk po svetu vse bolj izginja. Foto: Pixabay
Andrej Mohar z oranžno (amber) LED-svetilko, ki je do okolja daleč najprijaznejša. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Zelo velik problem je nameščanje svetilk javne razsvetljave, ki oddajajo veliko očem neprijazne modre svetlobe. Gre za LED-diode z barvno temperaturo 4.000 K (kelvinov), ki so zelo škodljive. Večina občin dela to napako in nihče nas ne posluša, ko v društvu opozarjamo na neprimernost izbire, kar je grozljivo. Obstajajo namreč boljše, enako sodobne svetilke, ki so energetsko enako učinkovite in imajo veliko manj modre svetlobe, na primer LED-diode s 3.000 K in manj, ki oddajajo veliko bolj rumeno barvo, a takšnih svetilk skoraj nihče ne namešča. Priča smo temu, da industrija želi s trga umakniti vse rumene svetilke, ki so včasih prevladovale, motiv je preprost, ponuditi je treba nekaj novega, všečnega, da se zamenja stara dobra tehnologija in hkrati zasluži z novo prodajo.       
 O evropskem standardu javne razsvetljave, ki preferira svetilke, ki močno onesnažujejo okolje
Možnosti za opazovanje zvezdnatega neba je vse manj, tako lahko le redko kje v Evropi še opazujemo Rimsko cesto v vsej njeni lepoti. Foto: EPA
       Dober spanec je ključ do zdravja. Spati je treba dovolj dolgo in v temi, saj svetloba moti tvorjenje melatonina in tako se ne naspimo dobro in naslednji dan v službi nismo najbolj produktivni, bolj nevarni smo za volanom avtomobila ... itd. Naravnost kriminalno je, da na avtocestnih počivališčih poklicnim tovornjakarjem svetijo v tovornjake svetilke z veliko modre svetlobe. Poleg svetlobnega onesnaženja ne smemo pozabiti še na okoljsko onesnaženje s hrupom, ki prav tako moti cikel spanja.       
 O hormonu spanja melatoninu in ključu do zdravja
Svetloba pod majhnimi koti nad vodoravnico lahko onesnažuje tudi 200 kilometrov daleč, zato morajo biti luči javne razsvetljave strogo popolnoma zasenčene. Foto: Pixabay
       Moda! Milijoni ljudi zdaj kupujejo in nosijo strgane kavbojke. Zakaj so strgane boljše? Enako se dogaja z bleščavimi LED-svetili z modro svetlobo. Prednost rumenih svetil je tudi, da takšna svetila bolje prodirajo skozi meglo, saj ima megla boljšo transparenco v rumenem delu spektra, in ravno v megli potrebujemo največ svetlobe.       
 O razlogih za modernost belih LED-luči
Medtem ko zmečemo na milijone evrov nepotrebnega denarja v pretirano javno razsvetljavo, Slovenija še vedno nima niti enega javno dostopnega observatorija, kamor bi družine lahko peljale otroke na opazovanje nebesnih teles, je opozoril Mohar. Foto: Pixabay
Ksenonske in bele LED-luči na vozilih so postale moderne tako kot "strgane kavbojke". Ker zaslepljujejo druge udeležence v prometu, so pravzaprav manj varne, najhujše težave pa povzročajo starejšim. Foto: Pixabay
       Smo okoljevarstveniki, zato volframove nitke in klasičnih žarnic zaradi potratnosti ne bomo priporočali. Na voljo so LED-svetilke z 2.700 K, še boljša izbira pa so še toplejše z 2.100 K ali 1.800 K, podatki o tem so vedno na embalaži žarnic. Takšne svetilke bi si želeli tudi za javno razsvetljavo. Naslednji korak bi lahko bil, da bi lahko barvno temperaturo žarnice nastavljali po potrebi, a za zdaj je ta tehnologija še predraga za množično uporabo.       
 O dobri stari, a potratni volframovi nitki

Dodaj v

Bi morali bela LED-svetila zaradi svetlobnega onesnaževanja prepovedati?

Intervju z borcem za temno nebo Andrejem Moharjem
8. junij 2018 ob 06:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

Lepota neokrnjene nočne narave izginja, saj je svetlobno onesnaženje dodobra "izbrisalo" zvezde z neba. Največja grožnja so bele LED-svetilke (4.000 K), ki svetijo z veliko belo-modre svetlobe.

Pri javni razsvetljavi je glavna težava identična kot pri vseh infrastrukturnih projektih, kjer se rado "na veliko" pretirava z namenom, da se projekti naredijo čim dražje, je prepričan okoljevarstvenik, amaterski astronom in velik borec za zmanjšanje nepotrebnega svetlobnega onesnaževanja okolja Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije. Drugi problem pa je industrijski standard javne razsvetljave EN 13201, ki je močno pretiran.

Človeški bioritem sledi naravnemu gibanju sonca in tako poskrbi, da smo podnevi, ko sonce oddaja veliko modro-bele svetlobe, budni, zvečer pri nižjih nivojih osvetljenosti nam ustreza oranžno-rumena svetloba in začne se tvoriti hormon melatonin, ki poskrbi za dober spanec. A vse to lahko zmotijo ulične svetilke in svetleči ekrani, ki nas v nočnem času zasipajo z modro svetlobo, opozarja Mohar.


In prav javna razsvetljava z belimi LED-lučmi, ki izredno moti nočne živali, škodi zdravju ljudi, zaslepljuje udeležence v prometu in močno svetlobno onesnažuje okolje, se v zadnjem času množično pojavlja. Zato bi morali po njegovih besedah uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja iz leta 2007, ki so jo pomagali pripraviti, še dodatno zaostriti. Prepovedati bi bilo treba vsa svetila z barvno temperaturo nad 3.000 K (kelvinov), za nočni čas so namreč primernejše očem prijaznejše toplejše barve. Če želimo rešiti temno zvezdnato nebo, je tako okolju daleč najprijaznejša oranžna (amber) LED-svetilka, ki sveti pri okoli 2.000 K. Poleg tega morajo biti svetilke popolnoma zasenčene brez kakršnega koli sipanja svetlobe nad vodoravnico.


Glede na izračune, ki so jih opravili v društvu, bi v Sloveniji lahko s pametnejšo in varčnejšo ter za okolje manj obremenjujočo javno razsvetljavo na leto prihranili okoli 10 milijonov evrov. "Svetilke sicer postajajo vedno bolj učinkovite, a jih hkrati nameščamo vedno več in tako prihrankov ni," je pojasnil.


Kaj je glavni vzrok svetlobnega onesnaževanja? Se tega problema ljudje sploh zavedajo?
Lahko bi o tem kaj vedeli, če bi brali časopise in gledali televizijo. Glavni problem, ki ga v društvu opažamo, je, da projektanti želijo čim večje projekte, ker so plačani od obsega. Infrastrukturni projekti so tako zasnovani čim bogateje in obsežneje, pri čemer povsem po nepotrebnem namečejo preveč razsvetljave. Drugi problem pa je evropski standard cestne razsvetljave EN 13201, ki je v bistvu industrijski standard, industrija razsvetljave pa je seveda rekla, da je treba namestiti ulične svetilke zelo na gosto in velikih moči. Tega standarda recimo ne uporabljajo na Dunaju ali Berlinu, ker je standard močno pretiran. Proizvajalcem je pač v interesu namestiti čim več luči in odseki cest so tako močno osvetljeni. Problem pa tu ni samo svetlobno onesnaževanje, saj prihaja tudi do smrtnih žrtev zaradi trkov v gosto posejane drogove javne razsvetljave ob cestah. V zadnjih petih letih je v Sloveniji zaradi trkov v drogove javne razsvetljave umrlo deset oseb, če bo drogov še več, bo verjetnost trkov še večja.

Svetlobno onesnaževanje pri opazovanju neba moti zvezdoglede. Pogled na neokrnjeno nebo v bližini mest verjetno ni mogoč, pa če smo še tako ozaveščeni glede problematike, kajne?
Pogled na neokrnjeno zvezdnato nebo ni mogoč niti na vrhu Triglava, ker je svetlobnega onesnaženja enostavno preveč, pa čeprav je Triglav sredi nacionalnega parka, ki ni osvetljen. Glavna težava je nekontrolirana razsvetljava, en tak primer popolnoma nepotrebne razsvetljave so osvetljeni izvozi na avtocestah. Čemu? Avstrija izvozov ne osvetljuje, pa tam ni nič več nesreč, prej obratno.

Kje v Sloveniji so najprimernejši kraji za opazovanje neba? Je to kakšen Kočevski rog daleč od civilizacije?
Praktično nikjer. Ena takšna točka je na primer Pokljuka in pa Snežnik, a to so vedno težje dostopne točke daleč stran od mest. Vse naše sosede imajo odročne lokacije s temnejšim nebom kot Slovenija. Na Hrvaškem je to Gorski Kotar, Plitvička jezera imajo tudi še vedno neokrnjeno nebo, in pa dalmatinski otoki, kot je Lastovo. Madžarska ima na primer temnejše nebo v svojih narodnih parkih, kot ga imamo mi v Triglavskem narodnem parku, visokim hribom navkljub.

Triglavskemu narodnemu parku visoki hribi ne pomagajo, ker ...
Problem je, da je celotna Gorenjska blazno osvetljena, pa tudi severna Italija, kjer je ogromno svetlobne polucije, je preblizu.

V mestih kar pozabimo, kako čudovito zvezdnato nebo je nad nami, a estetika ni glavni problem svetlobnega onesnaževanja, kajne?
Zelo velik problem je nameščanje svetilk javne razsvetljave, ki oddajajo veliko očem neprijazne modre svetlobe. Gre za LED-diode z barvno temperaturo 4.000 K (kelvinov), ki so zelo škodljive. Večina občin dela to napako in nihče nas ne posluša, ko v društvu opozarjamo na neprimernost izbire, kar je grozljivo. Obstajajo namreč boljše, enako sodobne svetilke, ki so energetsko enako učinkovite in imajo veliko manj modre svetlobe, na primer LED-diode s 3.000 K in manj, ki oddajajo veliko bolj rumeno barvo, a takšnih svetilk skoraj nihče ne namešča. Priča smo temu, da industrija želi s trga umakniti vse rumene svetilke, ki so včasih prevladovale, motiv je preprost, ponuditi je treba nekaj novega, všečnega, da se zamenja stara dobra tehnologija in hkrati zasluži z novo prodajo.

Tudi svetloba LED ali ksenon luči na avtomobilih sveti zelo belo-modro. So zaradi tega takšne luči na avtomobilih sploh varnejše?
Ksenonke in LED-luči na avtomobilih so problematične, ker udeležence v prometu zaslepijo, še posebej imajo težavo s tem starejši ljudje. Obstajajo znanstvene raziskave, ki dokazujejo, da modra barva mnogo bolj blešči kot rumena, kar vsak tudi sam spozna, ko mu nasproti pripelje nadležen avtomobil, oborožen z najmočnejšimi modro-belimi lučmi. Novejši avtomobili so s tega vidika nevarnejši, saj zaslepljujejo nasproti vozeče, kolesarje in pešce. V Bruslju ne naredijo nič, področje je neregulirano. Močnejša svetila na avtomobile seveda montirajo pod pretvezo varnosti, a vprašati se bo treba, ali dovoliti, da nekdo montira blazno močne luči, ali pa bomo dovolili zgolj svetila, ki so za večino ljudi v prometu dobra. Gre za varnost vseh ljudi, ne pa za to, da bo nekdo, ki ima malce preveč denarja, bolje videl izza volana.

Zakaj so se močne LED ali ksenon luči, ki bleščavo svetijo z modro svetlobo, sploh razpasle, če pa bi lahko uporabili luči z bolj rumeno, očem prijazno svetlobo, ki manj onesnažuje okolje?
Moda! Milijoni ljudi zdaj kupujejo in nosijo strgane kavbojke. Zakaj so strgane boljše? Enako se dogaja z bleščavimi LED-svetili z modro svetlobo. Prednost rumenih svetil je tudi, da takšna svetila bolje prodirajo skozi meglo, saj ima megla boljšo transparenco v rumenem delu spektra, in ravno v megli potrebujemo največ svetlobe.

Kaj pravijo študije o vplivu svetlobnega onesnaževanja na ekosistem?
Študije pravijo, da pri nočni razsvetljavi ne smemo uporabljati modre svetlobe. Biologi v okviru večletnega okoljevarstvenega projekta Življenje ponoči (Life at Night) v okviru programa LIFE+, ki ga je sofinancirala Evropska komisija (EK) in okoljsko ministrstvo, so ugotovili, da če osvetljujemo fasade cerkva z modro svetlobo, prileti na fasade veliko več žuželk. Živali morajo ostati v naravi, ne pa da jih z lučmi privabljamo na fasade in v svojo bližino. Modrikaste svetilke privabljajo več žuželk, zato bi v nočnem času morali uporabljali svetlobo, ki nima modre barve. Poleg žuželk svetlobno onesnaževanje močno prizadene tudi netopirje, ptice in želve ter številne sesalce. Živali, ki se orientirajo po nebesnih telesih, se zmedejo pri selitvah.

Tik pred spanjem je odsvetovano buljenje v bleščeče ekrane, kot je računalnik, tablica ali mobilni telefon, prav zaradi modre svetlobe. Kakšne so posledice za zdravje ljudi?
Modra svetloba moti hormon spanja melatonin, in če spite v svetlobnem onesnaženju več let, se vam začnejo povečevati dejavniki tveganja za različna obolenja. Nekatere raziskave so pokazale povezavo med pomanjkanjem melatonina in rakom dojke, prostate ter debelega črevesa. Dober spanec je ključ do zdravja. Spati je treba dovolj dolgo in v temi, saj svetloba moti tvorjenje melatonina in tako se ne naspimo dobro in naslednji dan v službi nismo najbolj produktivni, bolj nevarni smo za volanom avtomobila itd. Naravnost kriminalno je, da na avtocestnih počivališčih poklicnim tovornjakarjem svetijo v tovornjake svetilke z veliko modre svetlobe. Poleg svetlobnega onesnaženja ne smemo pozabiti še na okoljsko onesnaženje s hrupom, ki prav tako moti cikel spanja.

Analizirali smo, kje se v poletnem času zvečer najraje zadržujejo ljudje v Ljubljani, in ugotovili, da je to ob Ljubljanici, a ne blizu razsvetljave, pač pa se umaknejo v kotiček, kjer je temneje. To pomeni, da jim šibka osvetlitev ugaja. Če gremo po gostiščih z merilnikom osvetljenosti, ugotovimo, da je v restavracijah zelo temno, pa čeprav je treba videti, kaj ješ. Pogosto se večerja ob svečah, kjer je desetkrat bolj temno kot na naših cestah. Za osvetljevanje ponoči so najprijaznejše čim bolj tople barve.

Je bila dobra stara žarnica z volframovo nitko tako za osvetljevanje domov še najboljša?
(Smeh.) Smo okoljevarstveniki, zato volframove nitke in klasičnih žarnic zaradi potratnosti ne bomo priporočali. Na voljo so LED-svetilke z 2.700 K, še boljša izbira pa so še toplejše z 2.100 K ali 1.800 K, podatki o tem so vedno na embalaži žarnic. Takšne svetilke bi si želeli tudi za javno razsvetljavo. Naslednji korak bi lahko bil, da bi lahko barvno temperaturo žarnice nastavljali po potrebi, a za zdaj je ta tehnologija še predraga za množično uporabo.

Obstajajo programi za računalniške zaslone, ki prilagajajo svetlobni spekter, podnevi svetijo bolj modro, zvečer pa se zaslon odene v toplejše barve ...
Res je, to so zelo koristni pripomočki. Tudi veliko pametnih telefonov ima že vgrajene filtre modre svetlobe, lahko pa si naložimo tudi aplikacije s takšno funkcijo.

Kaj lahko, poleg tega, da na svojo hišo ne pritrdi na desetine močnih avtomatskih LED-reflektorjev, za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja stori vsak posameznik?
Koristno je tečnarjenje na občini, čeravno nam pogosto župani povedo, da so nemočni, ker projektanti vsiljujejo razsvetljavo po industrijskem standardu, ne pa po standardu davkoplačevalcev. Zaradi močnega razsvetljevanja cest pa nismo nič varnejši. Naša opažanja so, da če neko vaško cesto močno osvetlimo, to povzroči, da vozniki po takšni cesti začnejo voziti hitreje, kar je nevarno. Težava je hrup, nevarnost zaradi nočnih živali ... itd.

Kam se lahko posameznik obrne, če v njegov prostor ali dom vsiljivo vdira premočna svetilka javne razsvetljave ali pa reflektorji na sosedovi hiši, ki jih prižge vsaka mimoidoča mačka?
Ljudje se lahko v takšnih primerih obrnejo na okoljsko inšpekcijo, pogosto pa pokličejo kar nas na društvo Temno nebo Slovenije. Najdejo nas lahko tudi na spletnem naslovu temnonebo.com. Kakovost življenja v neki občini ali ulici ni nič višja, če jo bolj megalomansko osvetlimo, prej nasprotno. Biti bi morali mnogo bolj zmerni in varčni. Na drugi strani pa nimamo niti enega javnega astronomskega observatorija, kamor bi lahko družina peljala otroke na opazovanje planetov in zvezd.

Kje je Slovenija primerjalno z drugimi evropskimi državami, smo vzor ali črni raček?
Slovenija je vzor, ker imamo uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (sprejeta leta 2007, op. n.), ki velja za vso državo in zahteva zmernost. Stanje se je občutno popravilo predvsem v prvih nekaj letih, ko so se nameščale zasenčene svetilke in izločale svetilke, ki so svetile razpršeno direktno v nebo, kot so raznorazne steklene krogle. Nevzorno pa je, da vseeno potratno nameščamo veliko preveč javne razsvetljave s preveč modre svetlobe, ki sije iz najnovejših LED-luči. Po rekonstrukciji odseka ceste je tam običajno od tri do petkrat več svetlobe. Proti takšnemu početju se praktično ne moremo boriti, ker se vse občine hvalijo, kako nameščajo okolju prijazno razsvetljavo skladno z uredbo. Modrikasta svetila uredba namreč dovoljuje, ker ta tehnologija še ni bila na voljo ob sprejetju uredbe.

Uredbo bi torej morali popraviti ...
Nujno! Zdaj čakamo na novo vlado, da se končno loti problema. Če bo vlada skrbela za dobrobit prebivalcev, bo za kaj takšnega imela posluh, če pa jo bo bolj zanimal interes prodajalcev razsvetljave, pa ne bo naredila nič. Prepovedati bi bilo treba bela LED-svetila nad 3.000 K barvne temperature. Nobene dodatne koristi ni od uporabe te tehnologije, škodljivih posledic hkrati ne manjka. Bleščijo, še posebej starejšim, močno svetlobno onesnažujejo okolje, zelo motijo ljudi pred hišami in v spalnicah, pa tudi nočno aktivne živali vržejo iz tira. Negativni učinki so tako na zdravje, biodiverziteto in tudi na varnost v prometu. Druga stvar, ki bi jo morali dodati v uredbo, je regulacija jakosti javne razsvetljave na 50 odstotkov po polnoči ne glede na moč svetilke. Tedaj tako ali tako ni več nobenega prometa, privarčevali bi veliko. Če bomo nadaljevali s tako noro obsežnimi projekti razsvetljave, bo Slovenija čez nekaj desetletij desetkrat bolj intenzivno osvetljena, kot je danes. V društvu zahtevamo, da začnemo uporabljati manj razsvetljave, kot je običaj v Švici, Avstriji in Nemčiji.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
SamoRes
# 08.06.2018 ob 06:58
Tega res ne potrebujemo. Že vsaka stavba ponoči žari od zunanje osvetljave.
MrzlaJuha
# 08.06.2018 ob 07:15
Strinjam se s tem, da je za javno razsvetljavo treba uporabljati luči, ki čim manj motijo okolje, kar pomeni svetilko s šibko oranžno svetlobo, obrnjeno v tla, ne pa v nebo. Ne morem pa se strinjati s tem, da bi za branje zvečer v stanovanju uporabljal ledice s svetlobnim spektrom podobnemu spektru starih žarnic. Najbolje namreč vidim brati na balkonu ob dnevni svetlobi (spekter sonca ima vrh pri valovni dolžini zelene svetlobe, kar ustreza temperaturi cca. 5500 K; res čudno, zakaj so drevesa in trava zeleni) in zato tudi za branje uporabljam 5-watno ledico s spektrom, podobnim sončnemu (oznaka "daylight"). Le tako res vidim brati ostre črne črke na belem papirju, ne pa razmazanih na rumeni podlagi. Zanima me, kako bi to komentirali oftalmologi.
Spim pa v temi.:)
Homer.
# 08.06.2018 ob 07:59
@Mr.Mr.
In potem boš šel na podeželje, pa te bodo začele motiti sosedove krave, da ne govorimo o traktorjih in kosilnicah .....
bilzerian
# 08.06.2018 ob 07:02
nekateri ljudje v našem naselju imajo celo noč prižgano razsvetljavo okrog hiše in na na hiši. da lepše zgleda. ampak glavno, da so energijsko varčne LED žarnice.

sicer pa je volframova žarnica okolju najbolj prijazna, tudi, če požre malo več energije, kot LED ali žovosrebrna sijalka.
nobene kemije, poceni in energijsko varčna proizvodnja. kovinka nitka, malo stekla, malo keramike. vse biološko razgradljivo. za razliko od dragih LED ali živosrebrnih sijalk.
Peroz
# 08.06.2018 ob 08:01
@Homer, ali pa sosedovi 6400K 150W led reflektorji, ker pač dvorišče mora bit osvetljeno kot v kakšnem zaporu. Da sredi noči vidi, kje ni pometeno.
Mirko Tipka
# 08.06.2018 ob 07:35
najbolje bi bilo, da bi vsi ponoči spali in ne bi potrebovali luči :-)
Peroz
# 08.06.2018 ob 07:59
Varčne žarnice in ledice so z naravovarstvenega vidika nateg. Ledice sicer res manj pokurijo in imajo garancijsko dobo v kateri vam jih zamenjajo, del problema pa je tudi izbira barve svetlobe. Preveč izbire pač ljudi mede... sem v fohu in lahko povem, da topla barva (2700-320K) ni moteča za človeka, 4000K je pač pisarniška, šit je pa, da nekateri ljudje še vedno hočejo 6400K - no ta pa je modra in človeka navinta.
Tisti, ki bi imeli navadne: še vedno se dobijo, samo so klasificirane kot "specialne žarnice", halogenke pa grejo dokončno ven.
Kar pa se tiče onesnaževanja pa se strinjam: ko sem bil otrok, je v našem kraju ob 23h ugasnila javna razsvetljava in to je bil pravi luksuz.
Mr.Mr.
# 08.06.2018 ob 07:48
Na podeželju je še zelo lepo, v mestih pa hrup, promet, reklamni panoji, led zasloni, beton, vročina, tovarne, dimniki, tovarne itd. Sem že desetletja v mestu in bo treba drugam, kjer se še da živeti dostojno življenje. :)
cgn
# 08.06.2018 ob 08:16
Zakaj pa sploh potrebujemo javno razsvetljavo po 11 zvečer?
pietetnik
# 08.06.2018 ob 08:44
Žarnice so varčne!?!
Najbolj varčne so tiste, ki so ugasnjene!
Celt
# 08.06.2018 ob 07:06
Bela LED svetloba je za večino ljudi (in živali) dejansko neprijetna (oz. jo dojemajo kot neprijetno), najboljše počutje je pri svetilkah okoli 2400-3000K,

Ne velja pa to za vse ljudi, niti ni taka svetilka primerna za vsak način uporabe. Zato govoriti o prepovedi drugih svetil nad 3000K oz., "belih LED" je še ena neumnost in zavajanje. To bi bila le še ena izmed birkoratskih prepovedi (ukrepov) - naj trg in zdrava pamet naredita red, ne birokrati.
Alchemist
# 08.06.2018 ob 12:31
V našem kraju so prenovili cesto. Prej je bila javna razsveljava povsem zadostna, z nekaj drogovi ob parih pomembnejših križiščih in točkah. Sedaj imamo en drog na 15 metrov, k sreči z oranžno sijalko. Poleg tega pa imamo še utripajoče LED-ice, ki označujejo ležeče policaje. Po mojem dojemanju, se je prej umirjena vaška cesta spremenila v letališče. Toliko je teh svetil sedaj, teme pa na celi cesti in bližnji okolici praktično več ni.
paraBellum
# 08.06.2018 ob 09:30
Javna osvetljava v mestih me niti ne moti, če je tehnično primerna. Moti me predvsem trend zadnjih deset let, ko se na podeželju osvetljuje tudi ceste sredi polj. S tem da se domačini prav trudijo pridobiti ulično svetilko pred svojo hišo. Ne razumem komu je lahko všeč, da ti celo noč skozi okna sveti bela svetloba, ki je ne moreš ugasniti drugače kot da zastreš rulete. Včasih smo vsaj na podeželju lahko videli mlečno cesto...
slovenskisin
# 08.06.2018 ob 08:08
Naslednji korak v razvoju bi lahko bil, da bi lahko barvno temperaturo žarnice nastavljali po potrebi, a takšne tehnologije še ni na voljo....

stric, pridi k meni, ti razkažem to tehnologijo prihodnosti, žarnice so že pod 10€ komad pa je pametna in krmiljena prek telefona ali glasu... :D
Neikius
# 08.06.2018 ob 14:18
O tem kvasam že leta, pa nihče ne želi slišati.

Avtomobili pa itak gredo v smer "večje varnosti" na račun drugih. Primer tega so luči, drug primer tega so SUV in enoprostorci, uglavnem gre pa vedno za varnost na račun drugih udeležencev prometa.

Glede osvetlitve smo pa itak čisto nori, sredi gozda uličica s 5 hišami ima 10 uličnih svetilk... vse to je čisto nepotrebno. "varnost" seveda
Lukos
# 08.06.2018 ob 09:13
"Zakaj pa sploh potrebujemo javno razsvetljavo po 11 zvečer?"

Nekateri delamo in začnemo ob tem času......ja čudno ljudje tudi delajo ponoči in nočejo v trdi temi se sprehajati domov.
astro
# 08.06.2018 ob 08:47
Spomnim se francoskih avtov, ki so imeli rumene žarnice v žarometih. Nekaj so tudi oni vedeli.
elaine
# 08.06.2018 ob 09:52
Te nočne razsvetljave so res presegle mejo. Pa ne samo ulična razsvetljava, posamezne stanovanjske hiše in obrtne delavnice imajo celonočno razsvetljavo.
Živim na podeželju, pa je ponoči že moteče svetlo zunaj, za na wc mi sploh ni več potrebno luči prižgati. In vedno slabše je. Da ne govorim o tem, kako imajo nekateri ob temi po celi hiši prižgane luči. Tudi meni se zdi, da se na svetlobno onesnaževanje premalo opozarja.
Jaz imam rad podnevi svetlo, ponoči pa trdo temo.
dare326
# 08.06.2018 ob 08:24
Iz satelitske slike se vidi, da je Slovenija po svetlobnem onesnaževanju daleč od zahodne Evrope in zato ni nobene potrebe po paniki. Nekdo bi rad prišel do poceni denarja.
AM
# 08.06.2018 ob 08:09
"Andrej Mohor z oranžno (amber) LED-svetilko, ki je okolju daleč najbolj prijazna."

Očem pa ni prijazna ! Menim da je to pomembneje.
artoum*2
# 08.06.2018 ob 07:53
EluD

osem let ? glej, ne verjamem. razen če jo rabiš enkrat na teden. pri redni uporabi zelo hitro odpovedo.
solo1.rale
# 08.06.2018 ob 07:51
Kako bi rekli naši južni sosedje: Kad se gine,nek se gine sa stilom.....
Prizadet
# 08.06.2018 ob 07:42
Gradove in cerkve še vedno osvetljujemo "navzgor"..
Jaz bi bel ledice dal v eu parlament. Te al pa bele varčne utripalke.
Pa proizvajalec svetil bi bil dolžan zamenjati "varčno" svetilo, če le to crkne preden odsluži reklamirano obdobje. V mojem primeru tako nebi več rabil kupovat novih svetil - vsa crknejo bistveno prej. Zadnja zahteva - vsaj halogenke mi pustite. V prostorih kjer se največ zadržujem rabim "človeško" svetlobo.
Binder Dandet
# 08.06.2018 ob 19:52
Ko se boste pa po temnih ulicah sprehajali, bomo pa clanke o varnostnem vidiku brali. Najprej bi morali vsa ulicna svetila zamenjati z led usmerjinimi svetili. Potem pa ocenjevat ucinek.
hexen
# 08.06.2018 ob 14:36
xes
# 08.06.2018 ob 10:52
Ene pa res prav vse moti ...


Eni pa kar vse sranje požrejo...
ancient
# 08.06.2018 ob 10:56
4000K je še precej daleč od čiste daylight bele, da o modrikasti sploh ne govorim (8000K pa naprej)....
problem43
# 08.06.2018 ob 10:27
naslov je itak povsem zgrešen, ker ne gre se o tem ali so LED svetila slaba na splošno, ampak se gre o tem kakšen barvni spekter oddajajo...

drugače je pa prav, da se o tem govori in da se tudi ukrepa! Ker toliko kot se stran zmeče energije za nepotrebno pretirano javno razsvetljavo je norost!

Naslednji korak bi lahko bil, da bi lahko barvno temperaturo žarnice nastavljali po potrebi, a za zdaj je ta tehnologija še predraga za množično uporabo.

takšna tehnologija ni več tako draga, najdražji je Philips HUE sistem, ta je res precej drag, ampak se dobijo cenejši...tehnologija je tako daleč, da ko nastavimo vse potrebno, se nam barvna lestvica svetil spreminja skupaj s sončnim zahodom, pametna hiša ki je pa naslednji korak, pa ve da smo v prostoru in prižge avtomatično luči ko je pretemno in jih avtomatično prižiga in ugaša ko vstopimo oz. izstopimo iz prostora...
PikiMiki
# 08.06.2018 ob 10:09
''Bi morali bela LED-svetila zaradi svetlobnega onesnaževanja prepovedati?''
Ja čisto ne, za javno razsvetljavo če je res problematična, sem takoj za, če pa to pomeni da si potem ne bom mogu kvalitetno obsvetlit delovnih površin sem pa proti.
jureimacure
# 08.06.2018 ob 12:08
Spet bo posla.
Roky89
# 08.06.2018 ob 11:48
Ja! Sproti pa lahko še odstranimo javno razsvetljavo iz naselij, kjer ne opravljajo nobene druge funkcije kot to, da zapravljajo davkoplačevalski denar in delajo škodo na zdravju ljudi in okolja. Noč nqj bo temna.
bruhnmici
# 08.06.2018 ob 09:13
No, gospod ima v osnovi prav. Določene prilagoditve oz. izjeme, zaradi varnosti, so sprejemljive. O negativnih učinkih sv. onesnaženosti je govoril na veliko že Korado Korlovič, ko so to raziskovali. Posledice sprememb se npr v živalskem svetu izkszujejo tako, da so mravlje uvedle 3 "nočno" izmeno. Kaksno funkcijo ima pa pri nas malatonin pa lahko pobrskate sami. Pri človeku so motnje delovanja žlez začetek problemov, tko da ... . Svetlobni stres je večji problem kot si priznavamo. Ampak ker to ne zaboli takoj (par sto kelvinov gor al dol), smo lahko nonšalantni. Ko kdo faše raka (pa sicer živi zdravo), se pa praskamo po glavi. Gospod ima zelo prav.
mitjaggggg
# 08.06.2018 ob 09:12
hmmm še dobr da ne živimo na Aljaski, Grenlandiji itd v času polarnega dneva..le kako tam zaspijo :)
...in svet se vrti naprej.
zapravico
# 08.06.2018 ob 08:14
Nalepša svetloba je 2700K
Kobalt
# 08.06.2018 ob 20:04
Naj malo prekinem prerekanje: kje v Sloveniji je najlepše opazovati zvezdno nebo, torej kje je najmanjša svetlobna onesnaženost? In kateri del Evrope je najmanj onesnažen?
felipesko
# 08.06.2018 ob 10:28
Mi si bomo naredili svoje sonce in svoje zvezde....
oziris.va
# 08.06.2018 ob 10:02
Če delaš v okolju, kjer je pomemben pravilno razločevanje barv, je nevtralna (homogena) svetloba najpomembnejša. Sonce je temu zelo blizu (pozor, ne govorim o sončnem vzhodu in zahodu).
zapravico
# 08.06.2018 ob 09:14
Je pa lep izgovor,da bomo zamenjali vse žarnice,ki bi še dolgo delale,ampak nekdo mora pač zaslužiti
kingeston
# 08.06.2018 ob 09:14
rumena svetloba najboljša?

ne prižigamo vsi luči zato da nas pripravi na spanje, eni imamo luči zato da lahko delamo. in tu ne moreš imeti rumene svetlobe ki te uspava. za ta namen so edine pametne čim bolj modre luči.

nismo vsi priskledniki davkoplačevalskega denarja, da lahko gremo s kurami spat, kot tile 'okoljevarstveniki'.

svetloba po mestih in drugod pa seveda ne bi smela biti v nobenem primeru obrnjena navzgor, da onesnažuje nebo.
pa se tudi strinjam da marsikje ni toliko potrebe po javni razsvetljavi kot se dandanes to počne; čeprav je zelo fino hoditi in voziti po osvetljenem cestišču...
bluppo
# 08.06.2018 ob 09:02
Najbolje namreč vidim brati na balkonu ob dnevni svetlobi (spekter sonca ima vrh pri valovni dolžini zelene svetlobe, kar ustreza temperaturi cca. 5500 K; res čudno, zakaj so drevesa in trava zeleni) in zato tudi za branje uporabljam 5-watno ledico s spektrom, podobnim sončnemu (oznaka "daylight").

Drevje in trava so zeleni oz. jih vidimo tako, ker v večji ali manjši meri odbijajo del zelenega spektra svetlobe (vsaka rastlina nekoliko drugačen del spektra)spekter svetlobe oziroma absorbirajo ostali del spektra. Skratka drevje in trava zeleni del spektra zavržejo.

To, da človek najbolje vidi zeleni del spektra je pa posledica evolucije. Večina narave je (bila) namreč zelene barve, različnih odtenkov, zato se je človeški vid razvil tako, da loči čim več odtenkov zelene barve saj je tako bil bolj prilagojen zaznavanju priložnosti in nevarnosti.

V prispevku pravijo, da bi bilo dobro za večerno branje uporabljati žarnice z rahlo oranžno svetlobo zato, ker bi to pomagalo telesu pri prehodu v "nočni način", ne zato, ker bi tako bolje videl brati. Sej je na dolgo opisano, v naravi se v večernih urah ton svetlobe spremeni v bolj oranžno barvo in takrat telo ve, da se bliža čas spanja in zakurbla prave hormonske procese. Če bereš z modro svetlobo se pač to ne sproži. Zato so začeli proizvalaci telefonov vgrajevati "night mode" opcije za večerne ure.
mladi portugizac
# 08.06.2018 ob 08:54
Podpiram društvo in njihova prizadevanja!
Kupujem (če se le da) stare žarnice na nitko.
Povprečen slovenec prihranek električne energije iz naslova novih modernih žarnic namesto starih klasičnih zapije ob enkratnem obisku gostilne.
Strinjam se tudi, da so xenonski žarometi na avtih klasični nateg - s starejšimi žarometi se vidi lepše (led žarometov (še) ne bom komentiral, ker še nisem sprobal).
nov
# 08.06.2018 ob 08:21
Elektro mafijo subvencijoniramo na vsakem koraku. Ponoči ulične razsvetljave ne potrebujemo ker spimo. Lahko pa med spanjem delamo za elektro gospodarstvo, ki ponoči ne more prodat elektrike! Najbolje je da to elektriko prodamo za razsvetljave in standard postavitve svetilk je treba spremenit saj te varčne žarnice ... Kdor misli, da se ulične razsvetljave ne plačuje se moti. Če pa bi kdo hotel ulično svetilko naj to izvede sam. Je ceneje!
LordByron
# 08.06.2018 ob 07:16
Naslednji korak v razvoju bi lahko bil, da bi lahko barvno temperaturo žarnice nastavljali po potrebi, a takšne tehnologije še ni na voljo.

Iz katerega leta pa je ta intervju? Takšna tehnologija še kako obstaja tako v svetilkah kot sijalkah, pa tudi razvoj in trendi gredo še bolj v to smer..
Rasta75
# 08.06.2018 ob 14:20
Bi morali bela LED-svetila zaradi svetlobnega onesnaževanja prepovedati?

Za zunanjo (javno) razsvetljavo, absolutno. Tisti, ki si želijo pogljabljati depresijo z viškom modre svetlobe, pa naj to počnejo doma za štirimi stenami.
Mirko Tipka
# 08.06.2018 ob 12:48
cgn
# 08.06.2018 ob 08:16
Zakaj pa sploh potrebujemo javno razsvetljavo po 11 zvečer?


Da lahko ponoči roparji vidijo, kje ropati... ker ceste in plošniki so prazni.
offgrid
# 08.06.2018 ob 11:20
na Nizozemskem osvetljujejo tudi avtoceste
tam ne vidiš zvezd na nočnem nebu...
tuintam
# 08.06.2018 ob 09:30
Daj pooblastila oblasti, pa ti prav ta potem zraste čez glavo. Križaj socializem (polna pooblastila upravitelja in oblasti, češ da je oblast isto kot ljudstvo) s kapitalizmom, pa dobiš skrajno radikalen kapitalizem (ki miu zapovrh rečeš liberalizem). Na kar potem odgovarjaš z vedno več radikalizma... V pojasnilo (in opravičilo) pač, če se že razburjam. Dobro bi bilo ne navijati za oblastnost, kar smo navajeni, nakar v oblastnost zaidemo. Je pa lepo videti tisti boljši rezultat prizadevanj, ko npr. Slovenija ni presvetla.
zoid
# 08.06.2018 ob 09:12
@artoum*2
osem let ? glej, ne verjamem. razen če jo rabiš enkrat na teden. pri redni uporabi zelo hitro odpovedo.

Imam komplet štirih ledik, ki mi osvetljujejo notranje stopnišče, 24 ur na dan, 365 dni v letu. Neprestano gorijo že 7 let, razen ob izpadih elektrike, in še ni nobena crknila.

Je pa res, da poceni kitajska roba, zdrži mogoče kako leto. Še posebej tista svetila, ki imajo ac/dc pretvornike integrirane kar v svetilo, da jih lahko uporabiš na normalnih ac priklopih za stara svetila.
artoum*2
# 08.06.2018 ob 07:03
jaz se bom ustavil samo pri volframovi nitki in običajnemu uporabniku v enem bloku ali eni hiši.
tele ta nove žarnice za en drek dlje delajo , so pa drage ko "prasica" napram volframu. ne vem kdaj prišparaš na manjši porabi elektrike. pa da nebi o sami proizvodnji , razgradnji in vseh težkih strupih , ki so v njih.
debilizem prve klase , kamor spadajo tudi električni avtomobili.
Eska
# 09.06.2018 ob 21:10
Tudi za oči so zelo nadležna takšna svetila.
raintaker
# 08.06.2018 ob 20:37
@Kobalt
Tule poglej, iščeš čim manj rdeče-rumeno, torej modro in zeleno:
https://www.lightpollutionmap.info
Sicer pa najbolj dostopno okoli LJ verjetno kak Kurešček, tudi manj poseljeni deli Goričkega... hribi Z in V od LJ ipd.
Kazalo