Le kipi še lahko
Le kipi še lahko "preživijo" na zraku, onesnaženem z izpusti iz tovarn. Foto: Reuters
Prizor, ki ga je za sabo pustil ogenj v Sibiriji. Foto: Reuters

Po severni polobli so tako konec poletja opustošenje in strah sejali orkani rekorderji: Harvey je povzročil največ škode do zdaj (190 milijard ameriških dolarjev), Irmini vetrovi so pri moči nad 295 kilometrov na uro vztrajali najdlje v zgodovini. Že spomladi je dele Azije in Južne Amerike zajelo tako močno deževje, da je dobesedno odnašalo mesta. Prej in potem so povsod po svetu pustošili še požari, v Mehiki so se več tednov neprestano tresla tla.

Letošnja škoda zaradi ekstremnih vremenskih pojavov je bila zato v svetovnem merilu rekordna. Po izračunih ene vodilnih pozavarovalnic na svetu, Swiss Re, je celotna škoda v primerjavi z letom 2016 zrasla za kar 63 odstotkov, na vrtoglavih 306 milijard dolarjev, medtem ko je lani znašala "le" 188 milijard. Največji delež so naravne in druge katastrofe povzročile v ZDA, kjer so škodo, ki jo je povzročilo vreme, ocenili na 131 milijard dolarjev, škode, ki jo je povzročil človek neposredno, pa je po oceni Swiss Reja komaj pet milijard.

Od pozebe do vetroloma
Tudi doma ni bilo nič mirneje. Najprej je spomladi kmete presenetila pozeba, ki je zdesetkala letino sadja, manj je bilo tudi zgodnje zelenjave, poljščin, pa tudi medu. Sledilo je peklensko vroče poletje, ko so se temperature po Sloveniji dvignile skoraj do 40 stopinj Celzija, po Evropi pa še više, nato pa moker in hladen september. Po presenetljivo toplem oktobru pa nas je vreme znova šokiralo v prvi polovici decembra, ko je močan, skoraj orkanski veter znova lomil drevesa, podiral električne drogove in s seboj nosil obilne padavine, zaradi česar je voda zalivala hiše, poplavljala ceste, prožili so se plazovi itd.

Ko ni grozila narava, je uničeval človek
Državo je sicer pretreslo tudi nekaj katastrof, za katere je odgovoren človek. 15. maja je zagorelo v vrhniškem podjetju za hranjenje in predelavo nevarnih odpadkov Kemis, kar je povzročilo pravo okoljsko katastrofo. V bližnjem potoku Tojnica je pomrl ves živelj, sanacija še vedno ni končana. Le nekaj tednov pozneje se je podobna katastrofa zgodila v podružnici podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Straži, nato pa še v Ljutomeru.

Podrobneje o dogajanju s področja okolja pa v spodnji fotozgodbi.

Slovensko kmetijstvo je že spomladi zajela ena najhujših naravnih nesreč: pozeba - in to že drugo leto zapored. Državo je tako sredi aprila po zelo dolgem obdobju zmerno toplega do izrazito nadpovprečno toplega vremena, ki je trajalo skoraj ves marec in še del aprila, zajela močna ohladitev. Po podatkih vremenoslovcev se je v gorah v nekaj dneh ohladilo za okoli 15 stopinj, po nižinah za okoli 10. Najhladneje je bilo od 18. do 22. aprila, ko je pomrznil velik del sadja, predvsem cvetov koščičarjev, jablan, hrušk itd., pa tudi vinska trta, ozimna žita, oljna ogrščica, zgodnji krompir, solata idr. Novembra je vlada sporočila, da ocenjena škoda znaša malo manj kot 47 milijonov evrov. Foto: BoBo
Marca je Peru udarila ena najhujših naravnih ujm v zadnjih letih, hude poplave, ki so bile najverjetneje posledica pojava El Nino. Temperatura morja je bila namreč višja za pet stopinj, kot je to običajno, zaradi večjega izhlapevanja vode je bilo v Andih bolj deževno, kar je obremenilo reke, ki so ponekod precej narasle. V poplavah je umrlo okoli 80 ljudi, 260 jih je bilo poškodovanih, več kot 100.000 ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Začasno neprevozna je bila tudi slovita avtocesta Panamerica, ki povezuje celotno celino. Približno 5.000 ljudi so morali na varno prepeljati s helikopterji in letali, med drugim tudi s predsedniškim letalom. Foto: Reuters
Deževje je hude posledice pustilo tudi v Kolumbiji, kjer so se ob poplavah, ki so bile posledica večdnevnega obilnega deževja, prožili še smrtonosnejši zemeljski plazovi. Na fotografiji je kraj Mocoa, ki so ga poplave in plazovi skoraj povsem razdejali. Skupno je v naravni ujmi umrlo več sto ljudi. Foto: Reuters
Zaradi visokih temperatur in napovedanega obsežnega taljenja ledu so okoljevarstveniki v Švici ukrepali predčasno: najstarejši alpski ledenik, ronski, so že konec junija prekrili s posebnimi belimi "odejami", s čimer naj bi preprečili njegovo krčenje. Na podlagi zapletenih računalniških simulacij znanstveniki švicarskih tehniških visokih šol v Lozani in Zürichu (ETH) napovedujejo, da bo omenjeni ledenik v kantonu Valais izginil do leta 2100. Foto: EPA
Prva polovica leta 2017 je bila druga najbolj vroča v več kot 130-letni zgodovini meritev, saj je bila povprečna temperatura Zemlje med januarjem in junijem 14,4 stopinje Celzija, kar je 0,9 stopinje nad povprečjem 20. stoletja. Poleti je Evropo zajela huda suša, ki je bila predvsem posledica zelo visokih temperatur, pa tudi izjemno majhne količine padavin. V Italiji so ocenili, da gre za najhujšo sušo v zadnjih 60 letih, podobne so bile tudi statistike v Španiji, od koder je fotografija, in na Portugalskem, kjer so za povrh izbruhnili še hudi gozdni požari. Foto: Reuters
Zadnji, najhujši vročinski val je ob svojem vrhuncu na začetku avgusta dobil celo ime, Lucifer. Medtem ko so se temperature v Sloveniji večinoma gibale okoli 35 stopinj Celzija - le v Beli krajini in v Podnanosu so termometri kazali dobrih 40 stopinj, a absolutni rekord iz leta 2013 (40,8 v Cerkljah ob Krki) letos ni padel -, je bilo na Balkanu precej huje: v Kninu na Hrvaškem so izmerili rekordnih 41,5 stopinje, v Srbiji, delih BiH-a in v Makedoniji so, ker se je živo srebro povzpelo nad 40 stopinj, razglasili najvišjo stopnjo vremenske ogroženosti, rdeči alarm. Foto: Reuters
V Mehiki so se septembra ves čas tresla tla. V prvem potresu z magnitudo 8,2 in žariščem v Tihem oceanu je 7. septembra umrlo okoli sto ljudi. Sledilo je več kot tisoč popotresnih sunkov, najhujše razdejanje in največ smrtnih žrtev pa je za seboj pustilo silovito tresenje tal 19. septembra. V potresu z magnitudo 7,1, ki je prizadel osrednji del Mehike, je namreč umrlo okoli 300 ljudi, največ v prestolnici, tisoči so ostali brez domov. Samo v Ciudadu de Mexicu se je porušilo najmanj 52 zgradb, v sosednjih zveznih državah Morelos in Pueblo je 20.000 domov hudo poškodovanih. Na fotografiji je 69-letna Tomasa Mozo iz kraja San Jose Platanar v epicentru rušilnega potresa, ki ji je tresenje tal skoraj povsem uničilo domovanje, a je vseeno hvaležna, saj je ostala živa, potres pa je prizanesel vsaj eni sobi v hiši, v kateri namerava živeti med obnovo preostalega dela hiše, je dejala v pogovoru za Reuters. Foto: Reuters
Del ZDA je bil 21. avgusta deležen popolnega sončnega mrka, pojava, ko Luna prekrije Sonce. Šlo naj bi za enega najbolj opazovanih mrkov v zgodovini, saj je prečil ZDA, kjer ga je v živo opazovalo na stotine milijonov ljudi, poleg tega pa so ga številne televizijske postaje predvajale v živo. Redko priložnost so izkoristili tudi številni filmski oz. televizijski studii in posneli "ozadje" za prihajajoče filme oz. serije. Foto: Reuters
Sezona atlantskih orkanov je bila letos zares uničujoča, saj so vremenoslovci našteli kar 17 neviht ali orkanov, ki so si zaradi svoje moči zaslužili ime. Največjo gmotno škodo je povzročil orkan Harvey, ki je sejal razdejanje predvsem po ZDA oz. po ameriških zveznih državah Teksas in Louisiana. Več sto tisoč zgradb je bilo pod vodo, umrlo je 91 ljudi (90 v ZDA, en v Gvajani), Američani pa so ocenili, da je samo v tem orkanu nastalo za 190 milijard dolarjev škode. Foto: Reuters
Harveyju sta sledila še dva huda orkana, Maria in Irma, ki so jo zaradi izjemnih hitrosti vetra razglasili za enega najmočnejših orkanov v zgodovini, uradno pa je dosegla "zgolj" najvišjo, peto stopnjo orkana. Irma je dva tedna sejala smrt in razdejanje po idiličnih karibskih otokih in po ameriški zvezni državi Florida. Najprej je zadela otok Barbuda, ki je bil zaradi močnih vetrov (295 km/h) opustošen, okoli tretjina vseh stavb je bila popolnoma uničenih. Tamkajšnje oblasti so ocenile, da bi obnova lahko stala več sto milijonov dolarjev. Orkan je isti dan kot Barbudo zadel tudi otoka Sveti Martin in Sveti Bartolomej, ki trpita najhujšo škodo. Na francoski strani otoka Sveti Martin (na fotografiji) je umrlo deset ljudi, na nizozemski pa štirje, tam je orkan uničil 70 odstotkov celotne infrastrukture. Foto: Reuters
Na začetku novembra so vremenske ujme zajele tudi Vietnam. Tajfun Damrey, ki je s seboj prinesel rekordno količino padavin (v manj kot enem tednu je padlo 1.479 litrov padavin na kvadratni meter), je v nekaj dneh uničil okoli 23.000 in poškodoval 40.000 domov, več kot 60 ljudi je umrlo. Fotografija ženske, ki brede oz. bolje plava po cesti skozi mesto, je nastala v Hoi Anu, kraju pod Unescovo zaščito. Foto: Reuters
Nebesni pojavi, sploh polna luna, so vedno hvaležen fotografski motiv. Ta fotografija je nastala septembra, ob jesenskem enakonočju, v Atenah. Foto: Reuters
Obsežni požari v naravi so Španijo in Portugalsko ogrožali od pomladi do jeseni. Junija se je na Portugalskem zgodila tudi največja tragedija v zgodovini požarov, ko je na območju blizu Coimbre v požaru umrlo več kot 60 ljudi. Sredi poletja, ko je v državi v enem dnevu izbruhnilo 268 novih požarov, se je zdelo, da ne more biti huje. A že jeseni se je izkazalo, da je lahko. Sredi oktobra, ko je po Irskem divjala nevihta Ophelia, njeni vetrovi pa so dosegli tudi jug Evrope, je namreč na Portugalskem samo v enem dnevu divjalo kar 440 požarov. Foto: Reuters
Požari so divjali tudi po Severni Ameriki, predvsem v Kaliforniji in Teksasu. V Kaliforniji so se z obsežnimi gozdnimi požari borili celo jesen, najhuje pa je bilo v začetku decembra, ko je pogorelo skoraj 13.000 hektarjev površin, najmanj 150 zgradb je bilo popolnoma uničenih. Brez elektrike je ostalo več kot 260.000 domov. Foto: Reuters
Indonezijske oblasti so zaradi zelo velike verjetnosti izbruha ognjenika Agung, ki je miroval več kot 50 let - nazadnje je izbruhnil leta 1963, ko je umrlo 1.200 ljudi -, na priljubljenem letoviškem otoku Bali konec novembra razglasile najvišjo stopnjo nevarnosti. Okoli 100.000 ljudi so pozvali, naj zapustijo domove. Črn dim in pepel sta se predtem iz ognjenika dvigala do 3.400 metrov nad kraterjem, zaradi česar so bili odpovedani tudi številni letalski poleti. Foto: Reuters
Konec februarja je znova izbruhnil tudi nam najbližji dejavni ognjenik, Etna na Siciliji. Foto: Reuters
Vedno hitreje umira tudi življenje v indijski sveti reki, Gangeš. Foto: Reuters
Doma pa je zimskemu uvodu v december sledila hitra otoplitev, ki so jo spremljali še nalivi in močni sunki vetra. Kombinacija topljenja snega in intenzivnih padavin pa je prispevala k temu, da so številne reke po državi še drugič to jesen (prvič že septembra) prestopile bregove. Foto: BoBo
Sočasno z dežjem je po državi pihal močan, skoraj orkanski veter, ki je uničil za več kot 1,3 milijona kubičnih metrov drevja. Gre za najhujše poškodbe gozdov zaradi vetra v zadnjih 20 letih, so pred dnevi sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije in dodali, da so poškodbe največje na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem, močno poškodovana območja gozdov so tudi na Jezerskem, na Solčavskem in v Dravski dolini. Tako močan veter, kot smo mu bili priča, se sicer po pojasnilih vremenoslovcev pojavi na nekaj let. "Po nižinah smo namerili največje sunke vetra med 70 in 85 kilometri na uro, na Bovškem in v više ležečih krajih pa tudi od 100 do 140 kilometrov na uro," je sredi decembra dejal Brane Gregorčič (Arso). Foto: MMC RTV SLO/Marija Jakopin
Podnebne spremembe, ki so se letos kazale skozi številne naravne velenesreče, pa imajo tudi drug obraz: lakoto in krčenje življenjskega prostora. V zadnjih letih so se tako severni medvedi v aljaški vasici Kaktovik, kjer živi manj kot 300 ljudi, večinoma aljaški Inuiti, povsem udomačili in se ljudi sploh ne ogibajo več. Še več: po sezoni (dovoljenega) lova na grenlandskega kita si z veseljem postrežejo z ostanki. Foto: EPA
Onesnaženje v velemestih postaja iz dneva v dan hujše, ko "pritisne" še inverzija, pa prebivalci neba ne vidijo po več dni. Najhuje je v Indiji in na Kitajskem, kjer na primer smogu pripisujejo odgovornost za kar tretjino vseh smrti v državi. Države se s smogom borijo na različne načine - od omejevanja delovanja tovarn do uvedbe prepovedi vožnje avtomobilov s sodimi oz. lihimi registrskimi oznakami ob določenih dneh. Foto: Reuters
15. maja je zagorelo v vrhniškem podjetju za hranjenje in predelavo nevarnih odpadkov Kemis, enem redkih te vrste v državi. Na dan požara so imeli v skladiščih 1.402 toni odpadkov, od tega dobrih 948 ton nevarnih, med drugim tudi eno tono pesticidov. Zaradi požara so tamkajšnji prebivalci več dni tožili o dihalnih težavah, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa so ljudem zaradi onesnaženosti odsvetovali uživanje hrane z bližnjih vrtov in njiv. Pozneje se je izkazalo, da je bil najbolj onesnažen bližnji potok Tojnica, ki ga še vedno sanirajo. Septembra, torej štiri mesece po izbruhu požara, so policisti in inšpektorji pojasnili, da je Kemis pri poslovanju upošteval vse predpisane standarde in postopke ter da je vzrok požara samovžig snovi v enem izmed vsebnikov. Foto: BoBo
Dva meseca pozneje je zagorelo v podružnici podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Straži, ki se ukvarja s proizvodnjo vseh vrst lesnega goriva in trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov. Med požarom so več vaščanov zaradi gostega dima in morebitne prisotnosti drugih nevarnih plinov za približno 24 ur evakuirali, gost dim pa so občutili prebivalci novomeške kotline, Šentjernejskega polja in Bele krajine. Inšpektorji so ugotovili, da je imelo podjetje izdelano oceno požarne ogroženosti, požarni red, načrt evakuacije in požarni načrt, ki so ga posredovali gasilski enoti, agencija za okolje pa je po opravljenih analizah sporočila, da poročilo o onesnaženju zemljine kaže, da v požaru okoljska škoda ni nastala. Foto: BoBo