Okoljsko ministrstvo je od Italije zahtevalo pojasnila o vnovični izdaji okoljevarstvenega soglasja za plinski terminal v Žavljah pri Trstu. Presenečeni so zlasti zato, ker v listini, potrjeni na najvišji evropski ravni, jasno piše, da bo Italija lokacijo izbrala v soglasju s Slovenijo. Foto: BoBo
Okoljsko ministrstvo je od Italije zahtevalo pojasnila o vnovični izdaji okoljevarstvenega soglasja za plinski terminal v Žavljah pri Trstu. Presenečeni so zlasti zato, ker v listini, potrjeni na najvišji evropski ravni, jasno piše, da bo Italija lokacijo izbrala v soglasju s Slovenijo. Foto: BoBo

Okoljsko ministrstvo je od Italije zahtevalo pojasnila o vnovični izdaji okoljevarstvenega soglasja za plinski terminal v Žavljah pri Trstu. Presenečeni so zlasti zato, ker v listini, potrjeni na najvišji evropski ravni, jasno piše, da bo Italija lokacijo izbrala v soglasju s Slovenijo. Strokovnjaki pa po drugi strani opozarjajo, da se bo morala naša država, ki je, kar zadeva zemeljski plin, popolnoma odvisna od uvoza, čim prej odločiti, kako bo pokrila svoje energetske potrebe, tudi zaradi odpovedi projekta Južni tok.

Zadnji obrat v italijanski politiki je pokazal, da posamezne države kljub napovedani energetski uniji ščitijo lastne interese, pravi geopolitični analitik Klemen Grošelj, ki opozarja: "Vprašanje, kako bo Italija tu uporabila svoj vpliv in ali bo pogojevala katero izmed naših pomembnih naložb, ko so drugi tir, obnova železniške infrastrukture itn., in dostop do evropskih virov za te projekte, z izdajo soglasja za žaveljski terminal."

Terminali za utekočinjen zemeljski plin bi sicer pripomogli k tako zaželeni diverzifikaciji virov ob pogostih zapletih z dobavo ruskega plina. Direktor Plinovodov Marjan Eberlinc o stališču, ki bi ga morala zavzeti Slovenija: "Jaz menim, da mora biti spravljivo, fleksibilno, ambiciozno. Energije v svetu primanjkuje in za vsak vir, ki ga odkloniš, moraš imeti dobre argumente, zakaj si ga odklonil."

Številni ekološki pomisleki, pa tudi logistika bi lahko bila težava
Slovenija bi morala kot pogoj za soglasje postaviti neposreden dostop do svojega prenosnega plinskega omrežja, še pravi Eberlinc, ki priznava, da so cene plina iz terminalov trenutno res višje, a da je to odvisno tudi od izvora plina. A tu so še ekološki pomisleki, ki so številni, prav tako so mogoče logistične težave. Klemen Grošelj: "Ti tankerji stanejo po okoli 200 milijonov dolarjev. Vprašanje je, ali bi Jadran prenesel tako intenzivnost transporta s temi tankerji."

Slovenija tako trenutno potrebuje predvsem jasen načrt, kako bo v prihodnje zadovoljevala svoje energetske potrebe - poraba zemeljskega plina je sicer v zadnjih letih zaradi krize padla, a to se utegne še obrniti. Na ministrstvu za infrastrukturo sicer pripravljajo energetski koncept za prihodnja desetletja, a mnenja o načrtovanem terminalu za zdaj nimajo.