Tam, kjer je drevje polomljeno, je mogoče razmišljati o uporabi kvečjemu za enostavnejše proizvode, za lesne plošče, celulozo, kurjavo. Foto: BoBo
Tam, kjer je drevje polomljeno, je mogoče razmišljati o uporabi kvečjemu za enostavnejše proizvode, za lesne plošče, celulozo, kurjavo. Foto: BoBo

Na Rožniku vidimo, kako vodijo v gozd otroke, sprehajajo pse, skoraj vsako minuto pa še pade kakšno drevo. Teh ljudi ne razumem. Vidi se, da nismo več navajeni živeti z naravo.

Damjan Oražem, zavod za gozdove
Damjan Oražem
Revirni gozdarji bodo rade volje dali nasvete, na spletni strani zavoda za gozdove so številne brošure, kako se lotiti dela v gozdu, zatrjuje Oražem, ki napoveduje, da bo Zavod za gozdove Slovenije organiziral tudi demonstracijske tečaje za usposabljanje. Foto: MMC RTV SLO

Tega dela naj se lotijo spočiti in pripravljeni. Ko so utrujeni, naj delo prekinejo. Največ poškodb nastane, ko pridejo ljudje v gozd po službi in so že utrujeni. Predvsem pa ne smejo podcenjevati razmer v gozdu.

Oražmov nasvet delavcem v gozdu

Kupci iz tujine bodo verjetno prevzeli lep delež lesa, saj ga bo za domače potrebe bistveno preveč, napoveduje v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem, ki meni, da bodo razmere najverjetneje izkoristile sosednje države, predvsem z lesno industrijo bogata Avstrija. "Za njih je to tudi tržna priložnost," je prepričan.

"Ne vem pa, kako lahko ukrepa država na področju uvoza iz držav, ki niso članice EU-ja. Na primer Toplarna Ljubljana uvaža sekance iz takšnih držav. Mislim, da v tem trenutku država še premišljuje, ali lahko začasno prekine dobavo iz teh držav in vzpostavi prioriteto oskrbovanja iz domačih gozdov," dodaja Oražem, ki pravi, da je tam, kjer je drevje polomljeno, mogoče razmišljati o uporabi kvečjemu za enostavnejše proizvode, za lesne plošče, celulozo, kurjavo.

"Pri nas praktično več ni te industrije"
"Vemo pa, da za lesne plošče, za celulozo pri nas praktično ni več industrije. Zelo bi nam prišla prav, da bi zdaj izkoristila relativno poceni surovino. Ker bodo cene predvidoma padle, bi lahko ta podjetja živela s cenejšo vhodno surovino in izdelale izdelke s sprejemljivimi stroški," pojasnjuje. "Tudi najbolj smiselno je, da se ta les predela," dodaja.

Letno v Sloveniji sicer okoli 30 odstotkov posekanega lesa porabimo v energetske namene, dobro tretjino izvozimo, tretjino pa ga porabi industrija.

Sanacijski načrt v dveh mesecih
Sanacijski načrt naj bi bil pripravljen v dveh mesecih. V njem bo opisano stanje na področju žledoloma, stopnje poškodovanosti, ocena poškodb na gozdnih prometnicah, vseboval bo tudi vse ukrepe, ki bodo vodili do normalnega stanja.

Določiti bodo morali tudi stroške sanacije in vse ukrepe, s katerimi bodo gozd spet pripeljali v razvojno fazo, ki bo omogočala njegovo preraščanje v normalen gozd, ki smo ga vajeni. Poškodbe žledoloma so sicer bistveno večje na listavcih, je pa treba poškodovane iglavce zaradi lubadarja pospraviti bistveno prej kot listavce.

Razmer v gozdu ne smemo podcenjevati
A kako preprečiti poškodbe, tudi morebitne ob sanaciji gozda? Oražem pojasnjuje, da bi bila varnost bistveno boljša, če bi bilo sanacijo gozda mogoče izvesti s sečnimi stroji, a ti stroji ne zmorejo večjih listavcev, ne zmorejo večjih strmin. "Čim več dela bi morali opraviti profesionalci, ki so bolj vajeni tega dela. Vajeni so vsaj normalnih razmer. A razmere, ki smo jim zdaj priča, so nenormalne," opozarja.

Revirni gozdarji bodo rade volje dali nasvete, na spletni strani zavoda za gozdove so številne brošure, kako se lotiti dela, zatrjuje Oražem, ki napoveduje, da bo zavod za gozdove organiziral tudi demonstracijske tečaje za usposabljanje.

"Vsak lastnik bi si moral vzeti čas za tako usposabljanje, priporočam vsaj osvežitev znanja, tega dela se ne smemo lotiti brezglavo. Tega dela naj se lotijo spočiti in pripravljeni. Ko so utrujeni, naj delo prekinejo. Največ poškodb nastane, ko pridejo ljudje v gozd po službi in so že utrujeni. Predvsem pa ne smejo podcenjevati razmer v gozdu," polaga na srce.

Niti obiskovalci v gozd brez čelade!
"Niti obiskovalci gozda ne bi smeli v gozd brez čelade. Še vedno je razglašena prepoved sprehoda v gozdu, pa tudi ko se bodo stvari normalizirale, bodo veje še padale. Ljudje podcenjujejo nevarnost. Na Rožniku vidimo, kako vodijo v gozd otroke, sprehajajo pse, skoraj vsako minuto pa še pade kakšno drevo. Teh ljudi ne razumem. Vidi se, da nismo več navajeni živeti z naravo," se jezi.

Na Rožniku vidimo, kako vodijo v gozd otroke, sprehajajo pse, skoraj vsako minuto pa še pade kakšno drevo. Teh ljudi ne razumem. Vidi se, da nismo več navajeni živeti z naravo.

Damjan Oražem, zavod za gozdove

Tega dela naj se lotijo spočiti in pripravljeni. Ko so utrujeni, naj delo prekinejo. Največ poškodb nastane, ko pridejo ljudje v gozd po službi in so že utrujeni. Predvsem pa ne smejo podcenjevati razmer v gozdu.

Oražmov nasvet delavcem v gozdu