Industrijska konoplja se od kakšne druge konoplje razlikuje zgolj po vsebnosti THC-ja, je poudaril Tomaž Koren. Foto: epa
Industrijska konoplja se od kakšne druge konoplje razlikuje zgolj po vsebnosti THC-ja, je poudaril Tomaž Koren. Foto: epa
Vetrna elektrarna
V Srbiji izdelujejo lopatice za vetrne elektrarne iz industrijske konoplje. Foto: Reuters

Na okrogli mizi o uporabnosti konoplje, ki jo je pripravila stranka Sem-Si - Stranka enakih možnosti Slovenije so strokovnjaki izpostavili možnosti, ki jih pridelava in predelava konoplje predstavljata z vidika kmetijstva in gospodarstva.

Pri konoplji je treba najprej pojasniti, da gre pri različnih konopljah za enako rastlino in da se po videzu in sami definiciji industrijska konoplja ne razlikuje od tiste, ki je opredeljena kot droga in je prepovedana, je pojasnil Tomaž Koren, ki se že 16 let ukvarja s proučevanjem konoplje. Doda, da je glavna razlika med konopljami, zaradi katere je neka konoplja sprejemljiva in se imenuje industrijska, druga pa demonizirana v vsebnosti THC-ja (tetrahidrokanabinol). Konoplja, ki se uporablja v industrijske namene (Cannabis Sativa L), ima bistveno manjšo vsebnost THC-ja kot tista, ki je opredeljena kot droga. Cannabis Sativa L ima samo 0,2 odstotka THC-ja, pove Koren.

"Vsi mislijo, da gre za travo, ki jo bodo mulci pokadili"
Agronom Dejan Rengeo, pridelovalec industrijske konoplje iz Murske Sobote, je poudaril, da je težava pridelovalcev konoplje v industrijske namene v nepoznavanju možnosti, ki jih rastlina ponuja in v tem, "ker še vedno vsi mislijo, da gre za travo, ki jo bodo mulci pokadili".

Povedal je, da je imel zaradi neurejene zakonodaje tudi sam večkrat težave s policijo, enkrat so mu celoten pridelek policisti celo poželi, saj je še vedno prisotno nepoznavanje industrijskih koristi konoplje.

Uporabna celotna rastlina
Rengeo je poudaril, da se da za različne namene uporabiti celotno rastlino, tako steblo, liste in seme. Možnosti uporabe konoplje so predvsem v prehrambni industriji, saj ima konoplja zelo visoko vsebnost beljakovin, za kozmetiko, zdravila, tekstil, papir, eterična olja ali kot gorivo, olje in izolacijski material.

Povedal je, da v sodelovanju z gradbeno fakulteto preizkušajo uporabo konoplje kot gradbenega materiala in da testirajo opeko iz konoplje. Sodeluje pa tudi s Palomo, saj je konoplja velik vir celuloze, ki je je v steblu konoplje kar 95 odstotkov. Ob tem se je med poslušalci oglasil strojni inženir iz Ljubljane, ki je povedal, da so v Srbiji v sodelovanju s tujci razvili posebno tehnologijo za izdelavo lopatic za vetrne elektrarne iz konoplje.

"Ni mehanizacije"
Rengeo je kot težavo pridelovalcev konoplje omenil še mehanizacijo, saj trenutno na tržišču ni stroja, s katerim bi lahko poželi rastline in ohranili tako stebla, liste in seme, vendar skupaj s strokovnjaki razvijajo kombajn, ki bo ob žetju stebel rastline tudi osmukal, tako da bodo lahko pridelovalci spravili celo rastlino.

Za gojenje potrebna dovoljenja ministrstev
Pojasnili so, da večjih zakonskih težav glede sejanja industrijske konoplje v Sloveniji ni, prav tako je usklajena z evropskimi direktivami, vendar je treba pred vsako setvijo od pristojnih ministrstev dobiti vsa zahtevana dovoljenja za gojenje konoplje.