Kostanjeva šiškarica uničuje slovenski kostanj. Kitajski živalski priseljenci bodo pregnali nadlogo. Foto: Mojca Dumančič
Kostanjeva šiškarica uničuje slovenski kostanj. Kitajski živalski priseljenci bodo pregnali nadlogo. Foto: Mojca Dumančič

Ta izpust je za zdaj poskusen. Računamo, da bo uspel. Kljub temu bo treba počakati nekaj let, da se bodo učinki spusta poznali. To bo takrat, ko bo parazitskih osic dovolj veliko število.

Vodja oddelka za varstvo rastlin Gabrijel Seljak
Kostanjeva šiškarica
Ponekod je šiškarica uničila kar 90 odstotkov kostanjev. Foto: Mojca Dumančič

Po dveh letih, odkar je Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica podal vlogo za vnos kitajske osice na ozemlje Slovenije, se bo, kot vse kaže, to tudi zgodilo. Arso je namreč na podlagi ugotovitve, da poseg v naravo ne ogroža naravnega ravnovesja ali biotske raznovrstnosti, v ponedeljek izdal soglasje. Zdaj je na potezi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je pristojna za izdajo dovoljenja, je za Radio Slovenija poročala Ingrid Kašca Bucik.

Kostanjeva šiškarica uničuje kostanj v Sloveniji že vrsto let, najprej pa se je pojavila na Primorskem. Tudi do 90 odstotkov pridelka je bilo uničenega, ob tem pa so prizadeti čebelarji, zaradi pomanjkanja hrane imajo težave gozdne živali. Kitajske osice so najučinkovitejši naravni sovražnik šiškaric, hkrati pa za naše kraje tudi tujerodni organizem.

Naravovarstveniki ne nasprotujejo več
Temu posegu so do pred kratkim nasprotovali naravovarstveniki, zdaj ne več, in Arso je na tej podlagi izdal soglasje za vnos. Dovoljenje pa bodo, kot so potrdili na Upravi, po vsej verjetnosti izdali še v tem tednu. Za vnos kitajske osice na slovenska tla je pooblaščen KGZ Nova Gorica, ki pa bo pri posegu sodeloval predvsem s strokovnjaki Biotehniške fakultete v Ljubljani.

"V našem programu za leto 2015 je predviden vnos na šest lokacij po Sloveniji. Dve lokaciji bosta v Vipavski dolini, preostale v notranjosti Slovenije," je povedal vodja oddelka za varstvo rastlin Gabrijel Seljak.

Kako natančno bo vnos potekal, bodo predlagatelji povedali, ko bodo prejeli dovoljenje. Vendar pa Seljak opozarja, da bo proces iztrebljanja kostanjeve šiškarice dolgotrajen."Ta izpust je za zdaj poskusen. Računamo, da bo uspel. Kljub temu bo treba počakati nekaj let, da se bodo učinki spusta poznali. To bo takrat, ko bo parazitskih osic dovolj veliko število," je pojasnil.

Sicer dovoljenja za vnos v tem trenutku še ni, vendar ga je pričakovati do konca tedna. V sosednjih državah se proti kostanjevemu škodljivcu že nekaj let bojujejo na ta način, je še poročal Radio Slovenija.

Stroka neenotna
A na posvetu na februarski seji Odbora DZ-ja za kmetijstvo, o katerem je na začetku februarja poročala Slovenska tiskovna agencija, stroka ni bila tako enotnega mnenja. Za uvedbo osice so se najbolj zavzeli čebelarji, saj čebelam šiškarica uničuje pašo. "Če izgubimo kostanjevo pašo, bi to za slovensko čebelarstvo pomenilo tragedijo brez primere," je dejal Jure Justinek s Čebelarske zveze Slovenije.

Knez: Nekateri se strinjajo, drugi ne
Generalni direktor Arsa Joško Knez je v DZ-ju pojasnil, da je bilo strokovno mnenje zavoda za varstvo narave "izrazito negativno", kljub temu pa so opravili tudi druge postopke in se posvetovali s strokovnjaki, pri čemer se eni z uvozom tujerodne vrste strinjajo, drugi pa ne.

Knez se zaveda težav, ki jih povzroča kostanjeva šiškarica, a je hkrati opozoril, da se je treba zavedati tveganj, ki jih prinaša vnos tujerodne vrste v državo. Kot je dejal, je o tem vprašanju razpravljala tudi posebna strokovna skupina, ki jo je ustanovilo kmetijsko ministrstvo, a "ni prišla nikamor". "Stroka je tu zelo razdeljena. Enotnega mnenja verjetno ne bomo dobili," je dejal. Do 16. februarja je sicer Arso spremenil stališče.

Katarina Kos z ljubljanske biotehniške fakultete je po drugi strani opozorila, da v Italiji, ki je to osico uvozila, od leta 2005 niso ugotovili negativnih vplivov na okolje. Dovoljenje za vnos so dobili tudi na Madžarskem, deset kilometrov od meje s Slovenijo, "zato je vprašanje, ali je ni že pri nas", je dejala. Zagotovila je, da lahko le Torymus sinensis v Sloveniji učinkovito zatre kostanjevo šiškarico.



Ta izpust je za zdaj poskusen. Računamo, da bo uspel. Kljub temu bo treba počakati nekaj let, da se bodo učinki spusta poznali. To bo takrat, ko bo parazitskih osic dovolj veliko število.

Vodja oddelka za varstvo rastlin Gabrijel Seljak