Predsednik Pahor je v nagovoru pohvalil organizatorje in kmetijskega ministra Dejana Židana, ker mu je uspelo doseči, da ob robu sejma poteka srečanje 16 ministrov vzhodne in srednje Evrope s kitajskim gostom. Poudaril je, da je zelo pomembno, da je letos v ospredju sejma trajnostni razvoj, ki postaja paradigma 21. stoletja in je za Slovenijo verjetno ključno vprašanje.

"Trajnostni razvoj je naši domovini, deželi, ljudem, naši identiteti pisan na kožo. Z njim so povezana brezštevilna vprašanja, zelo zahtevne strokovne dileme, in ob tem menim, da bo naša pamet v sodelovanju s tujo našla odgovore tudi na ta zahtevna vprašanja. Ampak v osnovi je trajnostni razvoj razvoj, ki poskuša iti v sožitju med človekom in naravo, ki poskuša naravo ohranjati, ki vsebuje socialne elemente tega sožitja, pisan Sloveniji na kožo," je povedal Pahor.

Po njegovih besedah mora Slovenija ohraniti podeželje ne samo zaradi kmetijstva, ampak da bi razvijali vse dejavnosti, da bi mladi ljudje in mlade družine lahko ostajali na podeželju.

Slovenija navdušila kitajskega ministra
Kmetijski minister Kitajske Han Čangfu je v uvodu dejal, da jim je v veliko veselje in čast, da se lahko na sejmu predstavijo kot država partnerica, nad Slovenijo in njeno naravo, zrakom, izdelki, ki jih je poskusil, nad prijateljstvom in gostoljubjem Slovencev pa je navdušen.

"12. forum kmetijsko-trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med Kitajsko ter državami srednje in vzhodne Evrope in poslovno srečanje na Agri dodatno poglabljata naše sodelovanje, pogovarjamo se o prihodnjem sodelovanju pri trgovinski izmenjavi," je še povedal kitajski minister in spomnil, da je kitajski predsednik podal pobudo za obnovitev nekdanjega sodelovanja ob znani "svilni poti".

"To bo priložnost, da se nadgradi naše sodelovanje na vseh področjih, saj Kitajska močno podpira trgovinsko izmenjavo na področju kmetijstva in sama zelo nasprotuje morebitnemu protekcionizmu na tem področju in prav zato velja za veliko uvoznico kmetijskih izdelkov. Vsako leto uvozimo kmetijske izdelke v vrednosti 130 milijard ameriških dolarjev, čeprav je Kitajska zelo velika pridelovalka na tem področju. Vendar so naša vrata odprta predvsem za izdelke visoke kakovosti," je sklenil Čangfu.

"Slovenska polja pod pritiskom podnebnih sprememb"
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan pa je v nagovoru izpostavil podnebne spremembe. Spomnil je, da smo imeli v Sloveniji marca bistveno pretoplo vreme, kakršnega pri nas ne poznamo. Aprila je bila pozeba, ki je 50 let nismo poznali, doživeli pa smo jo lani in letos, nato pa so sledili štirje vročinski valovi.

"Ko danes opazujemo slovenska polja, vidimo, pod kakšnim pritiskom podnebnih sprememb sta pridelava poljščin, sadja, vrtnin in druga kmetijska proizvodnja. Vendar to ni samo na polju. Če opazujemo slovensko morje - 30 in več stopinj," je povedal Židan in dodal, da se slovenski ribiči prepogosto vračajo s praznimi mrežami, zato je po njegovih besedah nedopustno, glede na podnebne spremembe, pristajanje na predlog nižanja sredstev v prihodnji evropski kmetijski politiki.

Židan: Kitajski trg ni "na horuk"
Poslovneže na poslovni konferenci Kitajske ter držav srednje in vzhodne Evrope je prav tako nagovoril kmetijski minister Židan, ki opozarja, da pri prodiranju na kitajski trg ne more biti akcij "na horuk", tako da danes prideš in misliš, da že zmagaš, ampak sistematično sodelovanje, ki zahteva več korakov.

"Najprej moraš spoznati državo, potem ljudi, da postaneš neke vrste prijatelj, razviti se mora zaupanje in potem se razvijejo posli. Izkušnja nekaterih naših podjetij je povsem podobna; govorijo mi, da so se udeleževali sejmov in poslovnih srečanj na Kitajskem in že razmišljali, ali je to nepotreben strošek, potem pa so četrto leto dobili prva naročila in imajo nekateri zdaj obraten problem - kako izpolniti naročila," je dejal. Pred desetimi leti smo iz Slovenije na Kitajsko izvozili za okoli 60 milijonov evrov vseh izdelkov in jih za slabih 400 milijonov uvozili, od takrat se je uvoz povečal za dvakrat, izvoz za 4,5-krat, samo lani za 83 odstotkov in zdaj znaša slabih 300 milijonov evrov.

Priložnosti v strojni industriji
Možnosti imamo, močni smo na primer v strojni oz. tehnični industriji in tu je Kitajska primeren trg. Zavedati pa se moramo, da ni mogoče izvažati, če ni znanja. Visokokakovostni izdelki tudi za dobro ceno in z veliko tehnološkega znanja najdejo dobre kupce, ki so potem tudi dobri plačniki, pravi Židan.

Robert Serec iz Pomurskih mlekarn opozarja, da so postopki za prihod na kitajski trg zelo kompleksni, za to pa so se odločili zaradi afer, ki so jih imeli, tako da so zdaj postali strogi. Kitajski in naš veterinarski pregled, zahtevne vloge z opisi izdelkov, več registracij, pošiljanje vzorcev, carinski pregled, analize, nove registracije, šele potem lahko izdelek potuje na Kitajsko. Vendar brez tamkajšnjega distributerja ne gre, skratka zahtevna pot, vendar je to zelo velika priložnost, ker si želi trg izdelke vrhunske kakovosti, je pojasnil Serec.

Taki prihajajo iz EU-ja, Kitajci to cenijo, so pa postali zelo izbirčni in natančno vedo, kaj hočejo za svoj denar. Serec še dodaja, da vse več kupujejo na spletu, kjer morajo izdelovalca najti. In hoditi moraš na Kitajsko. Če tega ne nameravaš, če se ne spoznavaš in ne družiš, se ne zgodi nič, še pravi.

Lesni izdelki in vino
Danilo Knap iz Slovenskega lesnega združenja je dejal, da določen del njihove proizvodnje sodeluje s kitajskim trgom in bi to želeli razširiti, vendar so tehnološko za zdaj malce prešibki za trg, ki po našem mnenju zahteva nedosegljive količine. V prihodnjih letih bodo ponudbo povečali, o kakovosti svojih izdelkov ne dvomijo.

Silvan Peršolja iz Kleti Brdo v imenu vinarjev pravi, da je Kitajska zanje dobra zgodba, ker začenjajo tako rekoč iz nič, pot pa je dolga. Prvič so bili tam leta 2004, v letih 2011-2012 so začeli pokrivati stroške, zadnja tri leta so taka, kot si želijo, in upajo na nadaljnjo rast, je povedal in dodal, da so šli tja s pravimi izdelki, razmeroma povezani.

"Pomembno je, da smo združeni, ker ne prodajamo samo vina, ampak vtis o Sloveniji, to, da dojemajo Slovenijo kot zeleno deželo, kjer je kakovost življenja visoka, čista narava - to je eden izmed nujnih pogojev," je še dejal Peršolja in dodal, da jih je država tokrat dobro podprla, tudi s političnimi stiki, ki tam obrodijo sadove.

Perutnina in med
Mitja Korez iz Perutnine Ptuj za panogo pravi, da poskušajo za zdaj bolj posamezno, večjih premikov sicer še niso dosegli, pozdravljajo pa takšna druženja in napore politike, da bi skupaj kaj dosegli. Kar zadeva kakovost izdelkov, pa verjamejo, da lahko prodrejo na Kitajsko.

Dobro kaže tudi medu, Aleša Mežigoj iz Medexa je povedala, da si je pretekli teden kitajska inšpekcija ogledovala proizvodno medu, in verjame, da bodo kmalu dobili dovoljenja za izvoz. Naslednji korak je sodelovanje z njihovim ministrstvom za zdravje, ker prehranska dopolnila spadajo v njihovo pristojnost, izvažali pa bodo lahko matični mleček, propolis in druge pridelke. Inšpektorji naj bi bili s kakovostjo in varnostjo hrane v Sloveniji zadovoljni.

Najpomembnejši slovenski živilski izvozni proizvod v letu 2016 je bil hmelj, sledil je izvoz vin in mineralnih vod in sokov. Iz Kitajske smo v letu 2016 uvozili največ krme za živali, ribjih filejev, rakov v oklepu in rastlinskih sokov.

Najpomembnejši kmetijski sejem srednje Evrope
Po besedah organizatorjev je Agra največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v srednji Evropi in bo tudi letos predstavil številne novosti s tega področja, zanimive razstave kmetijskih živali in rastlinske pridelave ter pomembne strokovne in poslovne dogodke, na katerih se bodo predstavile najvidnejše državne, zbornične, gospodarske in strokovne ustanove.

Posebno pozornost bodo med drugim namenili mednarodnemu letu trajnostnega turizma za razvoj, hrani iz naše bližine, trajnostnemu kmetovanju in gospodarjenju z gozdovi ter kmetijski tehniki za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje.