Kmetijstvo

Poudarki

  • V Sloveniji so kmetje lani po podatkih statističnega urada pridelali okoli 30.000 ton prašičjega mesa, kar je sicer nekaj odstotkov več kot leta 2016, a se samooskrba še vedno giblje le med 30 in 40 odstotki.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 10 glasov Ocenite to novico!
Prašičereja
Dogovor o sodelovanju je posledica več let nazadovanja prašičereje glede na druge panoge v kmetijstvu. Foto: Pixabay

Dodaj v

Prašičerejci opozarjajo na nazadovanje panoge, ekonomsko nevzdržnost in šibko samooskrbo

Podpis sporazuma o okrepljenem sodelovanju med GZS-jem, KGZS-jem in ZZS-jem
1. september 2018 ob 12:05
Gornja Radgona - MMC RTV SLO, STA

Slovenski prašičerejci so zaradi nizkih odkupnih cen in drugih težav na trgu podpisali dogovor o okrepljenem sodelovanju. Glavni cilji sporazuma so povečanje letnega zakola pitancev in prizadevanje za to, da prašičereja postane ekonomsko zanimiva panoga.

Dogovor o sodelovanju so podpisali predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije (ZZS). Z njim so potrdili medsebojni interes za izboljšanje konkurenčnosti prašičerejskega sektorja v Sloveniji. Podpisniki dogovora ocenjujejo, da je sodelovanje ključno za izboljšanje konkurenčnosti sektorja, tehnološki napredek, povečanje staleža živali ter ohranjanje kakovosti.

Kot glavne cilje sodelovanja so si zastavili povečanje števila tekačev s 115.000 na 180.000, povečanje letnega zakola pitancev na 300.000, vzpostavitev masnih bilanc, ohranjanje kakovosti slovenskega prašičjega mesa ter da prašičereja postane ekonomsko zanimiva panoga.

Samooskrba med 30 in 40 odstotki
"Čeprav je memorandum kratek, je bila pot do njega dolga in je zahtevala kar nekaj dogovarjanj in usklajevanj. Je pa pravi korak k boljšemu sodelovanju v korist slovenske prašičereje," je povedal predsednik KGZS-ja Cvetko Zupančič. "Prizadevali si bomo za razvoj panoge in dvig samooskrbe slovenskega svinjskega mesa," je dodal predsednik sekcije prašičerejcev pri GZS-ZKŽP-ju in direktor družbe Farme Ihan David Skornšek.

V Sloveniji so kmetje lani po podatkih statističnega urada pridelali okoli 30.000 ton mesa, kar je sicer nekaj odstotkov več kot leta 2016, a se samooskrba še vedno giblje le med 30 in 40 odstotki. Kmetje kot glavni razlog za težko preživetje navajajo nizke odkupne cene mesa, ki ne pokrijejo stroškov reje.

Panoga več let nazaduje
Veliko si kmetje obetajo od vstopa v državno shemo Izbrana kakovost. Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, se potrditev končne verzije specifikacije, ki bo poleg govejega in perutninskega mesa po novem vključevala tudi svinjsko meso, pričakuje v prvi polovici septembra. "Prednosti vstopa v shemo so stalna kakovost proizvodov, večje zaupanje potrošnikov v te proizvode zaradi dodatnih kontrol, zaradi enotnega označevanja z zaščitnim znakom Izbrana kakovost tudi lažja prepoznavnost teh proizvodov med ostalimi. Zaradi promocijskih aktivnosti se predvidoma pričakuje večja prepoznavnost teh proizvodov tudi med potrošniki, saj ti zaradi vedno večje ozaveščenosti pogosteje iščejo proizvode, ki so specifični, kakovostni in avtohtoni," napovedujejo na ministrstvu.

Prispevek prireje mesa prašičev k vrednosti slovenskega kmetijstva se je v zadnjem desetletju zmanjševal. Po letu 2015, ko je bil delež najnižji – 3,3 odstotka, se je rahlo povečeval in lani prispeval štiri odstotke. K vrednosti živinoreje prašičereja od leta 2013 prispeva manj kot deset odstotkov, leta 2017 je bil delež le dobrih osem odstotkov. Oba deleža sta se od leta 2000 več kot razpolovila, kar kaže na nazadovanje panoge v primerjavi z drugimi sektorji kmetijstva.

"To je skrb vzbujajoče," pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki meni, da bi morala država tej panogi pomagati tudi s finančnimi spodbudami, kot so jih deležni prašičerejci v nekaterih drugih evropskih državah. "Slovenci znamo pridelati zdravo in kakovostno hrano. In tudi slovenski potrošniki se bodo morali začeti zavedati, da si s ceneno hrano kupijo samo bolezen," je dodal.

L. L.
Prijavi napako
Komentarji
zala10
# 01.09.2018 ob 12:42
Panoga več let nazaduje

Ne morem verjet. Vsa ta leta je bil vendar kmetijski minister ravno magister prašičjereje. :)))
zala10
# 01.09.2018 ob 12:44
Sicer pa je to izumirajoča panoga. Halal svinjina ne obstaja! :)))
zala10
# 01.09.2018 ob 12:50
Zdaj se bosta na vas spravila še FDV ekonomist Ahilova Peta in AGRFT ekonomist Ivan Serpentinšek. Res nezavidljiva situacija. :)))
našejenaše
# 01.09.2018 ob 13:45
Rezultat Židanove politike....
Plebs
# 01.09.2018 ob 12:42
Ne bojte se zivinorejci, kmalu ne boste imeli vec teh skrbi. Vas bodo Kordis, Mesec in ostali nacionalizirali, se pred tem pa unicili z dodatnim obdavcenjem!
tulumba
# 01.09.2018 ob 14:21
Tile zelenogardisti ste pa polni srda in sovražnosti....
jales
# 01.09.2018 ob 14:18
Apatija:
Niso kmetijske površine samo polja, so tudi travniki, neprimerni za oranje. Lahko ti pa prodam balo sena, če boš jedel.
brehme
# 01.09.2018 ob 12:23
Cena 1kg prašiča, enaka ceni skodelice kave v lokalu.
sempetrc
# 01.09.2018 ob 12:26
pa še Židan se je umaknil iz ministrstva!
Bethtempet3
# 01.09.2018 ob 13:13
ravnokar sem posilil piščančje bedro
Sonce.sije1
# 01.09.2018 ob 16:32
To je zato, ker raje v parlamentu sedijo.
HOR
# 01.09.2018 ob 15:01
Svinjereja je dokaj obremenilna za okolje v primerjavi s perutninarstvom...
Vendar pa je nesmisel domačo produkcijo nadomeščati z uvozom...
Doseči manjšo porabo svinjine ob ustreznem večinskem domačem pokrivanju domačega povpraševanja...
bonny
# 01.09.2018 ob 20:45
Žalostno, da se nekateri še vedno preživljajo s prelivanjem krvi. To ni potrebno.
rino
# 01.09.2018 ob 19:24
podpiraj lidl ješ drek
podpiraj slo jej dobro
pepar
# 01.09.2018 ob 15:53
V enotnem evropskem trgu,nima slovenska prašičereja in na sploh kmetijstvo ene velike možnosti obstoja .Sploh na dolgi rok.
Tu pač ne velja tista o Davidu in Goljotu.
jani15
# 01.09.2018 ob 12:38
To je pa moja panoga jih mam 9 zdle mladih
furbo
# 01.09.2018 ob 21:26
Mah kupi si vegetarijanske mc nuggetse in kokosje in povej kjeri so boljsi. Samo ne, rabimo smrad, bolezni, hormone pa mucenje in klanje da smo zadovoljno siti. Zakaj bi bli zdravi in polni energije )
kodsoj
# 21.09.2018 ob 05:53
nizka raven samooskrbe...
js sm pa mislu da je kraški pršut iz slovenskih pujskov...haha
pršut slovenskega porekla iz madžarskega stegna..haha
ko pa hofer slovensko mleko pakira v avstriji in označi kot slo poreklo je pa vse narobe
rino
# 01.09.2018 ob 19:23
če se voziš z bmv ješ drek
to je davek na standard???
brehme
# 01.09.2018 ob 20:15
@firtoh, prašič je kralj živali!. Ti kar jej purana.
stoychi
# 01.09.2018 ob 17:42
prihaja prašičja kuga, ki jo trosijo tudi iz oblakov,
najbolje bo, da se preusmerite v konjerejo, ali kaj takega
samburin
# 01.09.2018 ob 14:30
Res so ubogi. Pejte delat kaj drugega ne pa da se pasete na lenobi!! Sicer pa boste z svojo debilnostjo kmalu morali prešaltati na ovce in koze.
Mr.Mr.
# 01.09.2018 ob 15:11
Končno.
firtoh
# 01.09.2018 ob 16:58
Če bi ljudi navadili bolj na perutnino,kozje in ovčje meso,bi bilo prašičev dovolj.Ze tako je sramota,da pri nas praktično ni reje puranov. Če ne bi uvažali puranjega mesa iz Madžarske in Avstrije,ne bi bilo nič s puranjimi zrezki.
Nikoli pa ne bi bil sosed prašičje farme.
bilzerian
# 01.09.2018 ob 12:40
če bo država predpisala višje odkupne cene mesa z namenom zaščite kmetov, pa bi lastniki podjetij za predelavo mesa, ki sedaj na Madžarskem in Poljskem kupujejo meso polno antibiotikov grozili s tem, da si bodo izplačali svoje milijone in šli drugam.
Kumara
# 01.09.2018 ob 13:18
Lažnjivci, smrdljivci, morilci.
apatija
# 01.09.2018 ob 12:56
Na poljih začnite gojit hrano s katero boste hranili ljudi, ne pa prašiče. Vse živinorejce je lahko v dno duše sram,da se preživljajo na račun ubijanja in izkoriščanja živali.
apatija
# 01.09.2018 ob 12:47
Upam,da propadete,če niste tolk pametni,da se preusmerite v bolj ekološko in etično kmetijstvo. Meso je umor. Mleko je posilstvo in kraja otrok.
Kazalo