Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 17 glasov
Ocenite to novico!
| Treba je pošteno povedati, da brez teh subvencij, ki jih prejemajo slovenski kmetje, našega kmetijstva preprosto ne bi bilo. Vsaj ne v takšni obliki, kot ga poznamo zdaj. Slovensko kmetijstvo je v vseh pogledih manj konkurenčno in brez tovrstnih ukrepov prvega in drugega stebra Skupne kmetijske politike EU-ja bi bil položaj preprosto nevzdržen. | ||
| O kmetijskih subvencijah | ||
| V teh kriznih časih lahko razumemo, da kupec raje kot slovensko izbere cenejše. Tu pa nastopi nek dodaten problem. Da ljudje sicer kupujejo cenejše, zato pa manj kakovostno, mogoče tudi manj zdravo hrano. Vsi skupaj lahko tako samo upamo, da bo Slovenec v 'boljših časih' kmalu jedel zdravo, varno, okusnejšo, pa tudi nekoliko cenejšo hrano. | ||
| O tem, kako kupujejo slovenski potrošniki. | ||
| Nujna je povezava v okviru agroživilske verige - kmet, zadruge, živilska industrija in trgovina, kjer ne bi imeli samo 'vaših' in 'naših'. Mogoče je ta zadnja poteza (nameravani zadružni odkup Ljubljanskih mlekarn) pravi korak naprej v to smer, vsaj na relaciji zadruge-kmetje. | ||
| Načini delovanja zadrug se spreminjajo. | ||
| Kar je ta kriza dodatno in neizbežno prinesla, je zavedanje posameznika in vseh nas, da je hrana vrednota. S tem pa tudi pozitiven preobrat v razumevanju pomena kmetijstva in pridelave hrane, katerih pomen je bil v obdobju zadnje gospodarske konjukture povsem neupravičeno podcenjen. |
Samooskrba je težava, ni pa tako velika težava, kot jo zadnje čase prikazujejo, poudarja agrarni ekonomist Jernej Turk, ki kot veliko pomanjkljivost izpostavlja slabo izobrazbeno strukturo slovenskih kmetov.
Predsednik Društva agrarnih ekonomistov Slovenije (na to mesto je bil izvoljen 1. junija) in predstojnik katedre za agrarno ekonomiko in razvoj podezelja Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se ukvarja z agrarno ekonomiko in razvojem podeželja. Z njim smo se pogovarjali o stanju na svetovnih trgih hrane, dragi hrani v Sloveniji, težavah kmetijstva v Sloveniji in o poti, po kateri bi to moralo iti, da bi bilo konkurenčnejše evropskemu.
V zadnjih mesecih se je veliko govorilo o slabi letini koruze in pšenice kot posledici hude suše v ZDA in Rusiji, od koder ju izvažajo največ. Posledično je to pomenilo najvišje skoke na borzah hrane do zdaj. Glede na to, da je spravilo hrane zdaj že bolj ali manj končano, kako bo z razmerami na borzah hrane v prihodnjih mesecih? Lahko pričakujemo pocenitve?
Treba je povedati, da so že julija špekulanti na svetovnih borzah precej dvignili cene,. Takrat te naravne katastrofe - suše in ujme - še niso bile v takšnih razsežnostih. Očitno je zraven precej špekuliranja in visok dvig cen je predvsem posledica tega. Zaloge žita so sicer na svetovnih trgih razmeroma dobre, tako da ne bi smelo biti takšnega dviga cen, kot smo jim priča v zadnjem času. Tak visok dvig cen gre pripisati ravno špekulacijam na svetovnih trgih žita.
O tem je pred kratkim govoril tudi nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan. Dejal je, da se na tovrstne špekulacije Evropska unija pa tudi preostali svet še ne znata odzivati. Kako bi se bilo treba po vašem mnenju problematike lotiti?
Evropska unija je del globalnega sveta, znotraj katerega obstajajo posamezna pravila, ki pač veljajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, če se omejimo zgolj nanjo. Težko govorim o tem, da je EU samo pasiven opazovalec dogajanj, je pa res, da bo moral EU v prihodnosti zavzeti bolj zavezujoče stališče glede treh ključnih resursov, ki jih ima človeštvo - hrana, voda in energija, in pri tem bolje zaščititi svoje interese na svetovnih trgih.
Koliko podražitve na svetovnih trgih sploh vplivajo na tako majhno državo, kot je Slovenija?
Slovenija je razumljivo v tem kontekstu zelo majhen in nepomemben igralec, ki je dejansko postavljen v položaj, ko sprejema tisto, kar se pač odloči oziroma sprejme na tujih trgih.
Po drugi strani pa se že nekaj časa govori, da bi morala Slovenija narediti več za samooskrbo s hrano. Konkretnih ukrepov, da bi to dosegli, pa ni ...
Slovenija je vsa ta leta od osamosvojitve netouvoznica hrane. Samooskrba s hrano v Sloveniji predstavlja določen problem, ki pa resnici na ljubo nima takšnih razsežnosti, kot se prikazuje. Želim poudariti, da imamo pri določenih kmetijskih pridelkih izrazite presežke, kot je, recimo, prireja mleka, pridelava jabolk, vina, prireja perutnine ipd. Težave seveda nastopijo pri žitih, kar je posledica že samih naravnih danosti. Bolj me pa skrbi podatek, da je velik problem v zelenjadarstvu, kjer imamo pravzaprav odlične naravne razmere, pa imamo še vedno izjemno nizko stopnjo samooskrbe, ki je le nekaj nad 30 odstotki, kar je seveda skrb vzbujajoče. Pri sadjarstvu tudi razen že prej omenjene pridelave jabolk tudi ne dosegamo ravno spodbudnih proizvodnih rezultatov.
Zakaj? Kje se je zalomilo?
Povprečni slovenski sadjar je kar nekako vajen pridelovati (predvsem) jabolka. Verjetno je to stvar tržnih niš in očitno kmetje tudi nimajo pravih tržnih spodbud, da bi gojili več drugih vrst sadja. Na tem področju je kar nekaj manevrskega prostora, kjer lahko v prihodnosti, vsaj upam, pričakujemo boljše rezultate.
Hkrati s tem imamo kritične razmere v prašičereji, kjer Slovenija žal ni nobena izjema glede na to, s kakšnimi enormnimi težavami se ta živinorejska panoga spopada v celotni Evropski uniji.
Skratka, samooskrba pri nas predstavlja določene težave, vendar ne tako akutne, kot se prav v zadnjem času prikazuje oz. kar malo pretirava. Večja ali manjša stopnja samooskrbe je drugače povezana s celo vrsto razlogov. Eden pomembnejših je predvsem prenos znanja v prakso, kjer smo slabše konkurenčni, tudi manj učinkoviti. Na tem segmentu bo treba v prihodnje narediti bistveno več, kot pa je to primer zdaj.
Kaj to pomeni? Da fakultete izobražujejo kader, ki potem teh znanj ne zna uporabiti v praksi?
Osnovno poslanstvo fakultet je, da znajo posredovati ustrezna znanja na vseh ravneh. Na naši Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru imamo, recimo, veliko študentov, ki po uspešno končani diplomi prevzemajo kmetije. In ti so med našimi najuspešnejšimi 'glasniki'. S tem skušamo na najboljši način izboljšati raven znanja in izobrazbeno strukturo, saj imamo v Sloveniji preprosto preslabo izobrazbeno strukturo kmetov oziroma nosilcev kmetijskega gospodarstva.
Torej, kmetje, ki imajo le, če karikiram, osnovno šolo.
Bojim se, da niti ne karikirate preveč. Tega problema so se začeli zavedati tudi v Evropski uniji. Zato je tudi ta tolikokrat apostrofiran prenos oz. transfer znanja z novo reformo Skupne kmetijske politike EU-ja v naslednji finančni perspektivi EU-ja (2014-2020) v okviru drugega stebra SKP (razvoj podeželja) dobil svoje posebno mesto. To za nas pomeni še dodaten impulz, saj težimo za tem, da bi se izobrazbena struktura slovenskega kmeta izboljšala in da bi tako kmetije prevzemali mladi ter ustrezno izobraženi in usposobljeni ljudje.
Po drugi strani bi tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica morala malce bolje poskrbeti za prenos znanja v kmetijstvo, a se pretežno ukvarja s celo vrsto drugih problemov, pri čemer je prav izpolnjevanje vseh teh famoznih vlog za subvencije v zadnjem času ena njenih najpomembnejših nalog.
Na splošno se zdi, da so te subvencije ...
Zapletene?
Tudi to. Mislim bolj na to, da so kmetom, grdo rečeno, dajale potuho. Zaradi subvencij se je marsikje oblikovalo razmišljanje: Zakaj bi delal, če dobim subvencijo? Se strinjate?
No, treba je pošteno povedati, da brez teh subvencij, ki jih prejemajo slovenski kmetje, našega kmetijstva preprosto ne bi bilo. Vsaj ne v takšni obliki, kot ga poznamo zdaj. Slovensko kmetijstvo je v vseh pogledih manj konkurenčno in brez tovrstnih ukrepov prvega in drugega stebra Skupne kmetijske politike EU-ja bi bila situacija preprosto nevzdržna. Je pa seveda dejstvo, da je kmetijstvo predvsem gospodarska panoga, na kar se je v zadnjem desetletju mogoče kar malo pozabilo. In na neki način smo spet pri prenosu znanja, večji storilnosti, doseganju večjih stopenj posameznih vrst učinkovitosti, ipd. Tukaj nedvomno ležijo rezerve.
Kaj pa vloga zadrug? Prvotni namen ustanavljanja zadrug je bil v tem, da bi si zadružniki medsebojno pomagali iz gospodarskih težav, danes pa, je videti, to ni več prioriteta. Danes so zadruge tiste, ki npr. odkupujejo mlekarne, samim kmetom to ne pomaga veliko - odkupne cene mleka so še vedno precej nizke ...
Zadruge se v zadnjem obdobju usmerjajo tako na poslovne kot tudi na kapitalske povezave - Zadružna zveza Slovenije je tako glavni akter pri nakupu Ljubljanskih mlekarn. Imam vtis, da je zadružništvo prav v teh časih krize strnilo vrste, saj počasi spoznava, da bi kot nekakšen stanovski zaščitnik kmeta morali biti na tem področju še dejavnejši in bolj povezovalni ter pomagati kmetom, ko je treba. V bistvu je ta krizni čas za slovensko zadružništvo neke vrste svojevrsten izziv. Kot je bil, recimo, primer v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v času velike gospodarske krize.
Kljub določenemu nezaupanju posameznih kmetov do zadrug sam mislim, da je Slovenija pač premajhna, da bi se delalo na parcialen način. Nujna je tako povezava v okviru agroživilske verige - kmet, zadruge, živilska industrija in trgovina, kjer ne bi imeli samo 'vaših' in 'naših'. Mogoče je ta zadnja poteza (nameravani zadružni odkup Ljubljanskih mlekarn) pravi korak naprej v to smer, vsaj na relaciji zadruge-kmetje.
Številni kmetje tudi zaradi nezaupanja do zadrug, ki ste ga omenili, raje prodajajo sveže mleko, pa tudi krompir, sadje in zelenjavo "na črno" prek malih oglasov in tako znova vzpostavljajo stik s kupci brez posrednikov. Ampak to ni rešitev.
Ne, to res ni najboljša rešitev, čeprav se mora kmet v takšnih razmerah vesti kot dober menedžer – oziroma se znajti po svojih najboljših močeh. V zadnjem času je popularno tudi t. i. partnersko kmetovanje oz. kmetijstvo, ko se stranki (kmet in kupec) že vnaprej dogovorita o prodaji/in nakupu posamezne vrste pridelka. Na individualno podjetniški ravni je to seveda izvrstno in treba je to pozdraviti, vprašanje pa je, kje je tu potemtakem povezava med kmetom in zadružnim sistemom.
Po eni strani slišimo kmete, da je letošnja letina pšenice izjemna, po drugi pa, da zanjo ne dobijo dovolj. Moka, na primer, in pekovski izdelki pa se ves čas dražijo. Kje se torej zalomi?
Ne vem. Lani je bil na sejmu v Gornji Radgoni podpisan kodeks znotraj vseh akterjev žitne verige, a očitno to ni prineslo želenih rezultatov.
Zakaj?
Težko to komentiram. Če bi bili ti odnosi jasni in urejeni, kmet kot dejansko najpomembnejši člen v tej verigi, ne bi izstopil iz nje. Ta zgodba me kar malo žalosti, saj bi lahko imela širše implikacije. Težko pa komentiram, kaj vse je res v ozadju (poleg nezadovoljstva kmetov s ceno, seveda).
Je mogoče težava, ker je kodeks zastavljen preveč splošno? Ker ne vključuje sankcij?
Ne bi rekel. Takšne dobre ideje bi enostavno morale zaživeti v praksi. Mislim tudi, da pri takšnih sporazumnih dogovorih ne bi preveč opletali s sankcijami, saj po mojem v naših razmerah niso nobena prava dolgoročna rešitev.
Na letošnjem sejmu Agra smo med drugim lahko slišali, da imajo slovenski trgovci kar do 30 odstotkov višje marže od povprečja v Evropski uniji. Je na znižanje teh sploh mogoče vplivati - razen z neizbiro oz. nenakupom?
Živimo v tržnem gospodarstvu, zato je težko vplivati na trgovce in njihove marže. Obstajajo sicer različni uradi ter agencije (Urad za varstvo konkurence, Urad za varstvo potrošnikov ipd), ki naj bi opozarjali ter v okviru svojih pristojnostih tudi poskrbeli za takšne ali podobne anomalije. Če se osredotočimo zgolj na ceno mleka, kakšna je v trgovini in kolikšna je odkupna cena pri kmetu, vidimo, da gre v tako imenovanem 'Marketing marginu' za izjemne razlike oz. velikansko nesorazmerje – kjer največji kos kolača pobere nekdo drug, ne pa kmet.
Mislim, da bi bil tu potreben določen razumen konsenz oziroma neke vrste kodeks, ki pa žal vsaj na prvem primeru (žita) ni najbolje zaživel. Najpreprostejša rešitev bi bila seveda tržna konkurenca, kjer bi kupci imeli priložnost kupovati proizvode pri različnih trgovcih po konkurenčnih (nižjih) cenah. Čemu takemu vsaj za zdaj pri nas nismo priča, prej nasprotno.
Narava pridelave podražitev ene surovine (npr. žit, koruze) vpliva tudi na podražitev drugih vrst hrane - npr. mesa in mesnih izdelkov. V zadnjih dneh smo slišali napovedi o okoli 25-odstotni podražitvi svinjine. Je tako visoka podražitev upravičena?
Mislim, da ni, pri čemer je treba vedeti, da je dvig cen skupek vseh mogočih dejavnikov, od dražjih ključnih surovin ter energentov, raznih prej omenjenih borznih gibanj in špekulacij, do trgovine in njenih visokih marž. Kateri je tu najodločilnejši dejavnik? Kot kaže nedavna odmevna študija slovenskih agrarnih ekonomistov, so to najverjetneje prav marže.
Hrana v Sloveniji je dražja od npr. hrane v Avstriji, Nemčiji, Italiji, tudi draži se bolj. Zakaj taka razhajanja? Slovenski kupci preprosto kupimo, kar nam pač ponujajo po takšnih cenah?
Slovenski kupci smo očitno nekoliko drugačni od avstrijskih in hrvaških. V teh dveh državah potekajo obsežne akcije Kupujmo hrvaško, avstrijsko. Tudi pri nas, vendar je vprašanje nižje kupne moči še malo bolj pereče kot pa na primer pri omenjenih Avstrijcih. Težko je namreč govoriti, da zavest slovenskih kupcev o nakupu slovenskih proizvodov ni takšna kot pri sosedih, vendar če ljudje nimajo denarja, bodo pač razumljivo kupili cenejše. V teh kriznih časih lahko razumemo, da kupec raje kot slovensko izbere cenejše. Tu pa nastopi dodaten problem. Da ljudje sicer kupujejo cenejše, zato pa manj kakovostno, mogoče tudi manj zdravo hrano. Vsi skupaj lahko tako samo upamo, da bo Slovenec v 'boljših časih' kmalu jedel zdravo, varno, okusnejšo, pa tudi nekoliko cenejšo hrano.
Se pravi, da je to čas tudi za razmislek o, recimo temu, samooskrbi v družini.
Hrana je strateški proizvod in zagotovitev prehranske bilance je eden izmed osnovnih ciljev sodobne kmetijske politike. Kar pa je ta kriza dodatno in neizbežno prinesla, pa je zavedanje posameznika in vseh nas, da je hrana vrednota. S tem pa tudi pozitiven preobrat v razumevanju pomena kmetijstva in pridelave hrane, katerih pomen je bil v obdobju zadnje gospodarske konjunkture povsem neupravičeno podcenjen.
In kaj bi radi zdej povedali? Nikoli prej se ni govorilo o kaki samooskrbi, največ zadnje dve leti. In vi bi zdaj radi, da se kar naenkrat samooskrba poveča iz 30% na 100%?? ne gre to tako, tega se, pač lahko rečem na žalost ni nikoli podpiralo. Zdej v krizi je ratalo to in, čeprav je še vedno slovensko dražje kot tuje, kljub "krizi."
drugače pa če niste nič opazili so že opazni napredki predvsem sadja in zelenjave. Od trgovskih centrov je daleč najuspešnejši Tuš (paradižnik lušt, zelena paprika, zelje, krompir, čebula, jabolka, celo male lubenice, ki so res dobre :), pa tudi cvetača, bučke, jagode)
tudi za Spar zelo presenetljivo, kaj vse je bilo slovenskega (jabolka, zelena paprika, rumena paprika, solata, cvetača, bučke, kumare, jajčevci, solatni paradižnik (pakirani po 4 skupaj), Darsad maline, jesneske male jagode)
in nenazadnje te nove Merkatorjeve tržnice kjer je tudi dosti vsega (hruške viljamovke, jabolka, cvetača, kumare, bučke, solata, radič štrucar, jajčevci, celo česen, paradižnik, paprika zelena, krompir, jagode, čebula).
Hja počasi bo, ne gre pa to takoj na vsaj 85% samooskrbe. Sicer verjetno samo za čez tople letne mesece, pozimi bo to težka.
Mi je pa zanimivo, da prej skoraj nič ni bilo slovenskega, zdaj pa kar naenkrat boom vsega po policah. Sploh glede na to koliko trgovin imajo Mercato, Spar in Tuš po Sloveniji. Upam samo da ne goljufajo o poreklu.
morda ne veš.
toda vse se kontrolira poznam primere, ko so morali vrniti vse subvencije ali pa je niso dobili torej tisti, ki ti gredo na živce so praviloma kaznovani. Če niso jih lahko prijaviš, podpiram.
ja za to ni kriv kmet sam, ampak nadzor nad njim. verjamem da se to dogaja, ampak po moje so taki kmetje izjema. praksa je, da v kolikor ti ne opravičiš prejetja subvencije le to izgubiš, ter jo na koncu vračaš.
mogoče pa je ta kmet pri kakem "koritu", ali pa pozna inšpektorje ali pa,... in mu ni treba zagovarjati kaj dela naslednjih pet let po prejetju subvencije...
večina pa jih s prejetimi subvencijami ravna spoštljivo.
Imam pri vsem mojem pisanju med vrsticami skrita dva kriterija:
1. absolutno sem za pomoč kmetu, če le ta obdela vso svojo zemljo in potrebuje pomoč ob naravnih nesrečah
2. v primeru, ko pa svoje zemlje ne obdela v celoti, pa sem mnenja da ni od države potrebne nobene pomoči v kakršnikoli obliki. Sploh pa ne v obliki krme.
Enako velja v mojem primeru: če se ne potrudim glede moje pravilne in dovolj dobre izobrazbe, potem nimam pravice od drugih zahtevati, naj mi svojo lenobo podpirajo in me povrh vsega še nagrajujejo oz. mi omogočijo boljše delovno mesto od zasluženega.
Govorim splošno. Nekdo se bo našel v tem pisanju, nekdo pa se pač ne bo. Toliko z moje strani.
če prav razumem kmetuješ tudi ti in si malo jezen oziroma te daje foušarija do drugih kmetov, ki imajo več oziroma ...? to je čisto normalno Slovensko...
vodit kmezijo danes ni samo letet z motiko na njivo pa si nakopat mal krompirja, ter pogledat v hlev, če se je pod kravo ze nateklo liter mleka za večerjo kot si ti predstavlješ.
Vodit kmetijo z vsemi papirji je priblizno tako kot manjše podjetje, zato o polpismenosti nebi razpravljal, ker verjetno si teh stvai sploh ne znaš predstavljat.
O tem koliko kmetov ne razmišlja o prihodnosti se tudi motiš, problem slovenskega kmeta je predvsem da so kmetije premajhne, ter s tem nekonkurenčne ostalim.
Slovenija enostavno nima dovolj površin za samooskrbo v takem kmetijstvu kot ga imamo.
Tvoj primer glede prodaje mleka, pa je predvsem posledica nasih vrlih ekonomistov, ki ne znajo prodat sira avstrijcem.
Ločit moras pridelavo mleka ter nato predelavo mleka, enostavno .
si dobil minuse ker si povedal resnico pred katero si večina egoistično zatiska oči.
res je kriza in še bo
kaj želim povedati?
Povedati želim, da je danes ta kmetija napol oz. slabo obdelana z 3x več mehanizacije kakor včasih! Niti hrane in krme za lastne potrebe ne pridelajo več sami. Njivo imajo manjšo kakor mi, pa se pri nas ne ukvarjamo s kmetijstvom (vsaj ne prioritetno). Svojo njivo (nekaj arov) in svoj svet pa obdelujemo 10x dlje časa in v obdelavo vložimo 2x več napora, kakor oni, ker imamo vse omenjeno na tako strmem terenu, da se marsikateri niti sprehodi ne po taki strmini (naj dam za primerjavo: pred nekaj leti smo njivo orali s traktorsko vitlo in plugom na konjsko vprego! za delo smo trije potrebovali cel dan, danes smo nekoliko olajšali delo z drugimi priključki....) In zakaj se sploh ženemo? Ker mi je bolj pošteno opraviti delo in svet, katerega so s trudom izkrčili naši predniki in si sproti pridelati hrano zase, kakor pa pametovati kaj se splača in kaj ne! Zaraščenih površin noben ne bo več spravil v originalno stanje in si ne upam predstavljati kaj bo čez nekaj let, ko bo zares prišlo do prehrambene krize in povečanje nezaposlenosti.... Pametne države bodo svoje manjke pokrile z lastno (pa čeprav skromno) proizvodnjo in bomo lahko kar lepo pozabili na uvoz.
Takrat bo polno ljudi, kateri bodo po ulicah protestirali, kako je hrana njihova pravica itd....
Hrana ni pravica, hrana je del naravnega procesa in danes je stanje obilice hrane prej izjema kot pravilo!
Treba je trošit :)
Seveda! In zakaj?
Ker naš kmet v povprečju ni sposoben drugače. Enostavno, ne razmišlja s svojo glavo!
Važen mu je trenuten pohlep, ki pa na daljši rok prinaša same negativne posledice. Jaz pozitivnih ne vidim.
Recimo en lep primer. Pri nas se pridela tolko in tolko mleka. In kam se ga da? Avstrijcem, ki potem k nam pošljejo drugorazredne sire in smetano.
Naš kmet v povprečju ni sposoben sam oplemenitit svojega izdelka.
Sam izgovori so jih.
in kakšen procent je takšnih? Točno takšen kot je procent tistih, ki razmišljajo s svojo glavo in niso tupoidni kot tisti, ki znajo samo strupit naše življenje!
Poznam pa kmete, ki so se spoprijeli z tem in sedaj ugotavljajo, da so bili butlji, da že zdavnaj niso razmišljali s svojo glavo ampak so živeli po načelu "kaj počne sosed, da bom še sam počel isto... največkrat neumnost".
Slovenija je kmetijska država, zaradi obilice kmetijskih površin in gozdov in zaradi tega ji pripada tudi evropsko subvencioniranje za razvoj podeželja, a ljudje božji, če se vsa roba uvaža iz argentine, španije in ne vem kje še vse, je logično da pri nas zadeve ne speljejo, saj trgovine forsirajo le prodajo tuje robe, iz tega sledi propad in zaprtje manjših kmetij, večje kmetije pa pridobijo subvencije in pridelujejo na hitro pridelano hrano, ki je zdravju škodljivo. Če slučajno ne veste, subvencije vedno pridobijo eni in isti, s tem denarjem občine mešetarijo itd.
Trenutno se pogovarjajo za prenehanje pridelovanje hmelja, saj se jim ne izplača, mleko v trgovini cca 1 euro, narejen je pa iz vode in pobranih mlečnih maščob iz mleka, medem ko je odkupna cena mleka par 10 centov za liter (Ljubljanske mlekarne).
Politika onemogoče delo kmeta, določene pa sponzorira, ali ni to že neka praksa v naši državi.
Rezultati se že kažejo, napovedujem popolni propad kmetijstva in lačen slovenski narod.
In samo za info V stari Jugi ni bilo uvoza in je bilo vsega na pretek, torej...?
Ne vem kaj želiš povedati?
V privatnem sektorju v proizvodnji tudi nič več ne nakladajo premoga v peči... in ne valijo 100 kg sodov ali delajo več kot 8 ur...
Treba je trošit :)
Problem je v tem, da je pri nas večina kmetov dobesedno polpismenih v smislu zavedanja kaj je narava, kaj je travnik in kaj prihodnost.
Večina jih živi za golo izčrpavanje vsega okoli sebe ne glede na posledice.
Na takšen način so vsi tukaj okolin nas, kjer sedaj živim, začeli živet za tovarno sladkorja in jo sami sebi tudi uničili, sedaj se jim pa kolca.
Prav tako so se dali napizdit v meliorizacijske posege in si po najkrajši poti odvodnili vodo s svojih površin sedaj se pa jočejo, da je suša.
Da o pretiranem gnojenju z 100% gnojnicami, ki direktno uničujejo naše uzdravje, pa o nesmotrnem škropljenju, ko sploh ne vedo s kakšnimi strupi se ukvarjajo in škropijo vsevprek ne izgubljam besed.
Skratka, en velik kaos možganske polpismenosti! Če k temu dodamo še 90% inšpektorjev, ki samo grejejo svoje stolčke je bolj malo možnosti, da v kratkem dočakamo večjo pismenost!
Sicer pa, ko tile inšpektorji gredo na teren itak največkrat samo držijo svoje kozle za roge
Ena od cvetk pa je, da naj namesto za živalim namenjene površine namenimo za gojenje hrane za človeka...in vidiš, da nosu ven iz mesta še ni pomolil. Namreč, površine v sloveniji se zaraščajo, hrano moramo pa uvažati...!
Naj bo nekaj jasno, preden se začnete tukaj razburjati....
Prihajam iz vasi, vsi pri nas s VII. stopnjo izobrazbe naravoslovnih znanosti.... Naj vam obrnem ogledalo realnega stanja v naših krajih.
1. primer : kmet v naši vasi je pred 30. leti imel 7 glav živine, vsi so bili zaposleni, infrastruktura na ravni izpred 100 let in več, mehanizacija skromna (manjši traktor, lesen voz in lesena prikolica, kosilnica, ostala orodja ročna) . Doma so delali štirje (oče, hčer(zaposlena), njen mož(zaposlen), njegov sin(zaposlen)), pokosili vse kar se je dalo, skratka bili so tiho in delali. Pred 15imi leti je prišlo obdobje prekupčevanja z živino (pitanci) in število govedi povečali na 15-20 glav živine. To obdobje je trajalo nekaj let (5 mogoče), medtem so dokupili kakšen stroj in si delo nekoliko olajšali. Po tem obdobju se je novi gospodar naenkrat samega sebe prepričal, da se kmetijstvo ne splača in kupil ovce. V tem obdobju si je kupil nekaj dragih strojev.... Danes se jim bregovi, ki so jih včasih kosili počasi zaraščajo, ker ovce pač ne popasejo do konca, čistilne košnje pa se jim, kakor kaže ne izplača postoriti.
In sedaj najbolj ironični del zgodbe. Ko je letos udarila suša je udarila tudi pri naših kmetih na vasi. Teden nazaj je ta kmet iz te zgodbe dobil na dom dva tovornjaka suhih bal kot posledica odškodnine letošnje suše....njegove parcele pa se zaraščajo....
Je to ta tako imenovana poštena delavnost?
Naj še dodam: izmet 20ih kmetov, sta danes samo 2, katera delata (za moje pojme) pošteno, vendar pri njima ni slišati besed, katere slišim od drugih....
seveda kmet ne rabi bit doktor znanosti, vendar novi prijemi dajejo BOLJŠE rezultate. in te mora sodobni (subvencioniran) kmet absolutno POZNATI!
-imamo najboljši vozni park v evropi na daleč najmanj površine
-zmečemo na miljarde denarja za subvencije
-samooskrba je katastrofalno nizka
se samo meni zdi da kmetov ne moremo samo hvaliti na vse pretege???
se pa strinjam da država ne oddigra svoje vloge, ter da niso vsi kmetje slabi, ter da je manj takih ki so najbolj priviligirani pri subvencijah...
Prva slika je ogledalo
zato se ne glejte predolgo............
Veliko jih nima nič, nekateri so brezposelni, nimajo zemlje, ali pa dobivajo kakšno miloščino v obliki socialne podpore. Nimajo nikakršnih subvencij tako kot kmetje, niso upravičeni do ničesar.
Zato kmetje preden jamrate, se močno zazrite okoli sebe, potem pa nakladajte, vključno z dekanom kmetijske fakultete.
Da ne govorim o t.i. kmećkem lobiju, poglejte si plačo od g. Vriska, in drugih zadružnikov, ter nasploh na kmetijsko gozdarski zbornici, ali pa od bivšega predsednika Smrkolja.
Za te subvencije ki jih dobite potem zastrupljate podtalnico z gnojevko, ter polja z insekticidi in pesticidi, govedoreja in njeni stranski produkti so nasploh največji onesnaževalec okolja.
Že pokojni predsednik J. Drnovšek je ugotovil da so kmetje veliki onesnaževalci okoilja in se je tudi vprašal, ali jih je potrebno subvencionirati da nam zastrupljajo okolje ?
Zakaj subvencije kmetom, če so vsi drugi družbeni razredi podvrženi ekonomsko kapitalski logiki, potem naj kmetje ne bodo izjema. Ali so kaj več kot ostali ?!
Hrana je že od nekdaj vrednota! Mislm haloooo!?!?!!!
Ja, kdor se tega do sedaj ni zavedal, se bolj malo zaveda...
Sicer pa, škatlje na dveh in štirih kolesih pa ipadi... se še vedno dobro prodajajo.
Čemu le? Ker so dojeli, da je hrana vendarle vrednota???
Se mi večkrat zazdi, da nekateri ne bodo nikoli ničesar dojeli. Sploh, ko gledam predvolilne kampanije itd. Za bedake večino lahko imajo tako in drugače
Hrana je že od nekdaj vrednota! Mislm haloooo!?!?!!!
Naj se vam TO že enkrat posveti.
kako v ZDA koljejo prašiče.
Lepo jih porinejo na ploščad cca 3x3m
nato pa jih preša stisne, dobesedno.
Job done.
sicer svinjina ubija, samo kam smo prišli, do živali imamo isti odnos kot naziji do judov.
Agrarni ekonomist, saj ostali so pa kreteni.
Opazka ni mišljena osebno, saj dotičnega ne poznam.
A vendar mi ni jasno zakaj so spet ekonomisti (tu mislim na stroko in njeno filozofijo) tisti, ki bodo solili pamet in se na vse spoznajo.
Ja,... nafta, plin, zlato in diamanti so bolj težko prebavljivi.
Ampak tempo in dogovrajanje za delo v službi je za cca 50% počasnejši kot je na kmetiji.
Torej edini razlog, da nisem doma na kmetiji je, ker se dejansko na kmetiji dela noč in dan.
No edino fajn je, da se nihče ne mora šlepat na žulju drugih... vsi tisti, ki mislite, da je na kmetiji fajn in bla bla subvencije pojdite vsaj en dan na turistično kmetijo in poizkušajte prijeti za delo....
To pa je kar konkretna laž. Gospod Turk že nekaj časa ni več dekan. Sedanji dekan je gospod Lešnik.
Izobrazbena struktura slovenskih kmetov je precej slaba. Manj znanj pomeni slabšo konkurenčnost, opozarja sogovornik.
Kaj takšnega pa še ne. Naredite test, dajte njivo nekemu staremu kmetu ali nekumu, ki je hodil v srednjo kmetijsko ali je celo dipl. iz kmetijstva. Rezultati bodo zaskrbljujoči, ne verjamam, da bo študent sploh kaj pridelal.
Na splošno se zdi, da so te subvencije ...
Zapletene?
Tudi to. Mislim bolj na to, da so kmetom, grdo rečeno, dajale potuho. Zaradi subvencij se je marsikje oblikovalo razmišljanje: Zakaj bi delal, če dobim subvencijo? Se strinjate?
Verjetno je kmet kriv za vse težave slovenskega kmetijstva, ker je nedelaven ter po vrhu še pohlepen. Madona saj so ti kmetje hujši ko pa jankovič, bavčar, zidar & Co..
Smilite se mi ga. novinarka, res se mi.