Zaradi tovrstnega onesnaženja zraka prezgodaj umre okoli 200 prebivalcev Ljubljane, predvsem bolnikov z akutnimi boleznimi dihal, srca in ožilja. Med najbolj ogroženimi so otroci, ki živijo poleg najbolj prometnih cest, je povedal Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja.

Ljubljana "diha strup" najmanj 100 dni v letu, po evropskih predpisih pa je lahko dnevnih prekoračitev koncentracije delcev čez za zdravje dopustno mejo le 35 na leto. Samo letos je bilo v Ljubljani že 58 dni prekoračitve onesnaženosti, je za TV Slovenija poročala Andreja Lešnik.

V Evropi zaradi prekoračitve stopnje koncentracije omenjenih prašnih delcev vsako leto umre 19 tisoč ljudi. Onesnažen zrak za starejše od trideset let v povprečju pomeni dve leti manj življenja. Ljubljana na lestvici tako onesnaženih mest spada v zgornjo polovico najbolj onesnaženih mest. Najslabši je sicer zrak v Bukarešti, najboljšega pa dihajo v Stockholmu.

Če ne bo izboljšanja, takse in visoka kazen
Ljubljana je nekaj potez za čistejši zrak sicer že potegnila. Tako je mestno jedro zaprto za promet, povečalo pa se je tudi število površin za pešce in kolesarje. Več je tudi podzemnih garaž.

Mestna oblast napoveduje tudi skrajni ukrep. Če se zrak ne bo izboljšal, naj bi se uvedle takse za tiste, ki se želijo z avtom pripeljati v središče mesta. Poleg tega pa lahko neukrepanje na tem področju udari tudi državo, saj se lahko zgodi, da bo morala zaradi onesnaženosti v bruseljsko blagajno vplačati visoko kazen. Onesnaženje pa ne pesti le Ljubljane, ampak vsa večja slovenska mesta.