Ponudniki so na tokratno licitacijo pripeljali 1.587 hlodov v skupni izmeri 1.691 kubičnih metrov, kar je druga največja količina do zdaj. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo
Ponudniki so na tokratno licitacijo pripeljali 1.587 hlodov v skupni izmeri 1.691 kubičnih metrov, kar je druga največja količina do zdaj. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo

Letošnja 9. licitacija vrednejših sortimentov lesa ni bila rekordna v smislu števila ponujenih hlodov in višin ponudb, vendar pa so organizatorji, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, z njo zadovoljni.

Ponudniki so na tokratno licitacijo pripeljali 1.587 hlodov v skupni izmeri 1.691 kubičnih metrov, kar je druga največja količina do zdaj. Ponudbe je letos oddalo 26 kupcev, kar je okoli povprečja zadnjih let, skupno pa so oddali 4.787 ponudb. Med ponudniki je bilo deset Slovencev, osem Avstrijcev, trije Nemci, trije Italijani ter po en kupec iz Hrvaške in Portugalske.

Najvišjo ceno, 9.017 evrov po kubičnem metru, je dosegel hlod gorskega javorja. Prodajalec z območja Kranja pa bo za celotni hlod dobil 11.313 evrov. Drugo najvišjo ceno, 8.500 evrov za hlod, je dosegel prav tako gorski javor prodajalca z območja Idrije, tretjo najvišjo pa je letos dosegla smreka, in sicer 718 evrov za kubični meter oz. 3.608 evrov za celotni hlod.

Desetina hlodov nezanimivih
Na licitaciji je letos prevladovala smreka, saj je bilo hlodov te drevesne vrste največ, večina z bližnjih pohorskih gozdov. Po besedah generalne sekretarke Zveze lastnikov gozdov Slovenije Veronike Valentar, se kakovostno smrekovo hlodovino splača ponuditi na licitaciji, saj tam dosega bistveno višjo ceno kot na rednem trgu. Sicer je brez ponudbe od 1.587 hlodov ostalo 160 hlodov.

Licitacija je pokazala, da les ni več samo za kurjavo, ampak se ga da dobro prodati in oplemenititi, je dejal Jože Mori iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki je poudaril pomen slovenjgraške licitacije v ožjem evropskem smislu, saj ponekod v sosednjih državah ne uspejo zbrati toliko lesa oz. licitacije sploh ne uspejo izpeljati.

"Tukaj se prodaja smetana, ki zraste, kar zadeva kakovost. Žal vsa smetana ne pride na licitacijo in prizadevamo si, da bi večji delež prišel tudi iz kakšnih drugih vrst lastništev, ne le večinsko zasebnih gozdov," je med drugim dejal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.