Vulkan Agung na istoimensko gori je izbruhnil prvič po letu 1963. Izbruhani pepel je dosegel višino 700 metrov. Foto: EPA
Vulkan Agung na istoimensko gori je izbruhnil prvič po letu 1963. Izbruhani pepel je dosegel višino 700 metrov. Foto: EPA
Klungkung
Evakuiranci med potjo v zatočišče v bližnje mesto Klungkung. Foto: EPA

Prve prebivalce so oblasti evakuirale že avgusta, ko je vulkan kazal prve znake delovanja, a so se jim nato zaradi nerednega vulkanskega delovanja dovolili vrniti v svoja domovanja. Mnogo ljudi je tako noč pred izbruhom preživelo v zatočiščih v mestnih hišah in templjih na varni razdalji od vulkana, poroča BBC.

V vulkanu poteka podzemni izbruh, do katerega pride, ko magma segreje vodo pod zemeljskim površjem ali na njem, je sporočil tiskovni predstavnik agencije za naravne nesreče.

Zaradi delovanja vulkana Agung je Bali po uradnih izračunih izgubil za 94 milijonov evrov prihodkov zaradi upada turizma in lokalne proizvodnje. Kljub izbruhu sicer niso spremenili voznega reda letal, po podatkih agencije za naravne nesreče pa so priljubljena turistična območja varna.

Na "ognjenem prstanu" pogosto vulkansko delovanje
Ob zadnjem izbruhu Agunga leta 1963 je umrlo skoraj 1.600 ljudi. Podzemni izbruh je v Indoneziji že vodil v katastrofo, in sicer je izbruh vulkana Krakatoa leta 1883 terjal 40.000 življenj. Območje Indonezije leži na tihooceanskem "ognjenem prstanu", kjer je zaradi stika tektonskih plošč vulkansko in potresno delovanje pogosto.