Vaša ocena: 
Ocena 3,9 od 7 glasov
Ocenite to novico!
Javnosti je bila predstavljena študija, ki kaže, da nesreča na plinskem terminalu za Koprčane in Ankarančane ne bi imela škodljivih vplivov. Organizacija Alpe Adria Green trdi nasprotno.
Študijo sta za družbo TGE Gas Engineering izdelali fakulteti za pomorstvo in za kemijo ljubljanske univerze. Kot je pojasnil eden izmed avtorjev študije Stojan Petelin, so upoštevali številne predpostavke, a se je kljub temu izkazalo, da je raven tveganja pod mejo dovoljenega.
Kot med drugim poudarjajo avtorji, je bilo v 40 letih uporabe tankerjev za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina opravljenih več kot 80.000 potovanj in ugotovljenih 158 nesreč, ki so vse minile brez hujših posledic.
En trk v 38 letih?
V Tržaškem zalivu do zdaj trčenj ni bilo, verjetnost trčenja na plovni poti v Tržaškem zalivu pa avtorji ocenjujejo na 1 trk v 50 letih oziroma ob 100-odstotnem povečanju prometa v koprsko pristanišče na 1 trk v 38 letih. Verjetnost trčenja bi se ob gradnji plinskega terminala v Kopru še zmanjšala zaradi vzpostavitve službe za nadzor ladijskega prometa, še menijo.
Kot še poudarjajo, je za vžig zemeljskega plina včasih dovolj že statična elektrika, vendar pa zemeljski plin ni eksploziven. "Boljše je, da se plin čim prej vname in ostane požar na področju, kjer se tanker nahaja. Zelo neverjetno je, da se plin ne bi vžgal, da bi potoval daleč proč ali se dvigoval," pojasnjuje Petelin.
Stoodstotna smrtnost oseb bi ob morebitni nesreči po mnenju Petelina nastopila le v okolici tankerja oziroma v radiju do največ 100 ali 200 metrov od kraja nesreče, odvisno od okoliščin in ob pogoju, da osebe kraja nesreče ne bi pravočasno zapustile.
Z navedenimi trditvami se predstavniki okoljevarstvene organizacije Alpe Adra Green ne strinjajo. Za MMC je predsednik organizacije Vojko Bernard pojasnil, da bi avtorji študijo, če bi bila narejena "iz poštenih namenov in ne plačanih", objavili na spletu.
AAG: Plinski terminali drugod daleč od obale
Kot dodajajo, avtor navaja 158 nesreč, ki so minile brez hujših posledic, a ob tem ne omenja, da so plinski terminali večinoma zgrajeni zunaj naselij in dovolj daleč od obale. "V Piranskem zalivu je zelo gost pomorski promet glede na velikost samega zaliva in je zato možnost nesreč toliko večja, če ne bi ob pristajanju zaprli ves koridor za vsa plovila, kar so tudi pozabili povedati," navajajo okoljevarstveniki.
Ob morebitnem vžigu tankerja se ogenj razširi po gladini morja in zajame vsa plovila, ki so v bližini; ob vžigu v pristanišču pa se ogenj razširi do dvesto metrov v premeru, "kjer je že sedaj ostavljenih kar nekaj terminalov za nafto in lahka goriva in bi lahko zaradi 'dominoefekta' eksplodirala", so še pojasnili v Alpe Adria Greenu, kjer menijo, da je to igranje z življenji, podobno ruski ruleti.
"Naročnik in plačnik študije agresivno pritiska"
Na ugotovitve se je že odzval poslanec SD-ja Luka Juri, ki v izjavi za javnost opozarja, da je študija, katere naročnik in plačnik je "namreč prav tisti, ki agresivno pritiska na državo za plinski terminal", v nasprotju z izsledki podobne študije, "ki jo je ista raziskovalna skupina pod vodstvom istega človeka izdelala lani".
Podobno meni poslanec Zaresa Franco Juri, ki opozarja, da "morda ni naključje, da se je ocena prve faze raziskave Pomorske fakultete pojavila z vidno naglico, prav v času, ko v DZ-ju poteka razprava o resoluciji strategije za Jadran in (ne)dopustnosti plinskih terminalov v bližini naseljenih območij".
Kot je znano, si podjetje TGE Gas Engineering prizadeva za gradnjo energetskega centra s plinskim terminalom in toplotno elektrarno v Kopru. Vrednost celotne naložbe ocenjujejo na milijardo evrov.
Gospod dr. Petelin je v letošnji študiji, ki jo je napisal na stroške firme, ki bi rada gradila plinski terminal v KOPRU, opisal, napisal in podpisal, da bi slovenski kopenski terminal v srcu Luke koper, oddaljen 600 m do najbližjih naselij, v primeru nesreče ob ugodnih (neugodnih) vremenskih razmerah ogrozil le zaposlene v neposredni bližini, pa še ti bi imeli dovolj časa, da se pravočasno umaknejo na varno.
Kdor plača, dobi pravo stvar. Dr. Petelin in vsa slovenska stroka pa naj se neha spraševati, zakaj ji neuki ne verjamejo.
itak bo juzni tok, cez 30 let bo pa itak ze fuzija pa bodo vsa ta fosilna goriva brezvezarija....
ali vsepovsod na odgovrnih mestih imamo preveč ljudi,
ki bi za 1€ prodali svojo mater
Morebiti celo pri 2 različnih: eni naši eni tuji, vsaki dati 3 mesece za delo, potem pa se na podlagi rezultatov odločiti. Račun pa izstaviti tistemu, ki želi terminale graditi.