Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta za vsako gospodinjstvo predstavlja velik strošek. Foto: Pixabay
Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta za vsako gospodinjstvo predstavlja velik strošek. Foto: Pixabay
Večina slovenskih domov je med kurilno sezono ogretih na od 19 do 22 stopinj Celzija. Foto: Pixabay

Če v stanovanju znižamo temperaturo za eno stopinjo Celzija, je to na letni ravni primerljivo s prihrankom dobrega pol soda kurilnega olja ali enega kubičnega metra drv.

O temperaturi nad 20 stopinj Celzija
Gospodinjstva kot glavni vir za ogrevanje najpogosteje uporabljajo drva, takšnih je 23 odstotkov gospodinjstev. Foto: Pixabay
Zrak je v kurilnem obdobju še posebej onesnažen, najbolj pa so problematični trdi delci. Foto: BoBo
V zadnjih dneh so koncentracije delcev PM10 v zraku mejno vrednost, ki je za dnevno koncentracijo določena pri 50 mikrogramih na kubični meter zraka, presegle na območju Nove Gorice. Gre za vpliv Padske nižine in jugozahodnega vetra. Foto: Arso

Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta je za vsako gospodinjstvo velik strošek. Tega lahko zmanjšamo s pravilno naravnano temperaturo, ki naj bi v bivalnih prostorih znašala med 19 in 22 stopinj Celzija, v spalnici pa med 15 in 18 stopinj Celzija, piše na spletni strani www.pozitivnaenergija.si, ki ponuja vrsto nasvetov za učinkovito ravnanje z energijo in okoljem.

Vsaka stopinja nad 20 stopinj Celzija poveča porabo energije za šest odstotkov, zato strokovnjaki priporočajo nakup termostatskih naprav. "Če v stanovanju znižamo temperaturo za eno stopinjo Celzija, je to na letni ravni primerljivo s prihrankom dobrega pol soda kurilnega olja ali enega kubičnega metra drv," piše na omenjeni spletni strani.

V slovenskih domovih se temperatura v času kurilne sezone najpogosteje giblje med 21 in 22 stopinj Celzija. Tolikšno temperaturo ima namreč 49 odstotkov od 1015 v letošnji raziskavi sodelujočih gospodinjstev (606 gospodinjstev iz enodružinskih hiš in 409 gospodinjstev iz večstanovanjskih stavb). Glede na raziskavo iz leta 2015 se je ta delež znižal za štiri odstotne točke.

Povprečna temperatura letos nižja
Med 21 in 22 stopinj Celzija ima 53 odstotkov gospodinjstev v enodružinskih hišah, kar je eno odstotno točko manj kot leta 2015. Zmanjšal se je delež gospodinjstev, ki imajo dnevno temperaturo od 23 do 24 stopinj Celzija, in sicer s 25 na 20 odstotkov, medtem ko se je povečal delež tistih gospodinjstev, ki prostore ogrejejo med 19 in 20 stopinj Celzija - s 16 na 20 odstotkov.

Tudi v večstanovanjskih stavbah prostore najpogosteje ogrevajo med 21 in 22 stopinj Celzija, takih gospodinjstev je 43 odstotkov, potem ko jih je bilo leta 2015 še 50 odstotkov. A se je veliko gospodinjstev odločilo povečati temperaturo v stanovanjih - 26 odstotkov jih namreč ogreva na 23 do 24 stopinj Celzija, potem ko je leta 2015 to temperaturo vzdrževalo 20 odstotkov gospodinjstev. Za eno odstotno točko na 24 odstotkov se je povečalo število gospodinjstev, ki imajo v prostorih med 19 in 20 stopinj Celzija.

Glavni vir so drva
Gospodinjstva kot glavni vir za ogrevanje najpogosteje uporabljajo drva, takšnih je 23 odstotkov gospodinjstev. To je sicer osem odstotnih točk manj kot leta 2015. Sledi kurilno olje, to je glavni vir ogrevanja za 19 odstotkov gospodinjstev (leta 2015 ga je uporabljajo 18 odstotkov gospodinjstev). Sledi daljinska toplota, uporablja jo 16 odstotkov gospodinjstev, kar je štiri odstotne točke več kot leta 2015.

Drva za glavni vir ogrevanja uporablja 35 odstotkov gospodinjstev v enodružinskih hišah, kar je šest odstotnih točk manj kot leta 2015. S 23 odstotki sledi kurilno olje, potem ko ga je leta 2015 kot glavni vir ogrevanja uporabljajo 21 odstotkov gospodinjstev.

Večstanovanjske stavbe na daljavo
Gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah se najpogosteje ogrevajo z daljinsko toploto. Takih je letos 36 odstotkov gospodinjstev, potem ko jih je bilo leta 2015 33 odstotkov. S po 12-odstotnim deležem sledita kurilno olje (leta 2015 11 odstotkov) in zemeljski plin (leta 2015 17 odstotkov).

Letos se je povečalo tudi število klimatskih naprav v gospodinjstvih. Klimatsko napravo ima tako zdaj 32 odstotkov gospodinjstev, kar je šest odstotnih točk več kot leta 2015. Če je število klimatskih naprav v večstanovanjskih stavbah ostalo na enaki ravni (31 odstotkov), pa si jo je omislilo več gospodinjstev v enodružinskih hišah - delež se je zvišal s 23 na 33 odstotkov.

Povišana koncentracija trdnih delcev v Novi Gorici
V zadnjih dneh so koncentracije delcev PM10 v zraku mejno vrednost, ki je za dnevno koncentracijo določena pri 50 mikrogramih na kubični meter zraka, presegle na območju Nove Gorice. Po podatkih Arsa je bila dnevna vrednost PM10 v četrtek v Novi Gorici 73 mikrogramov na kubični meter zraka, medtem ko so urne vrednosti trdnih delcev čez dan dosegle 96 mikrogramov na kubični meter zraka.
Gre za vpliv Padske nižine in jugozahodnega vetra, ki je povzročil porast koncentracije delcev PM10 v Novi Gorici. Drugod po Sloveniji je veter onesnaženja s trdnimi delci redčil, so pojasnili na Arsu.

V hladnem obdobju leta se marsikje v zraku pojavijo povišane koncentracije zdravju škodljivih delcev PM10. Agencija RS za okolje (Arso) zato v hladnem delu leta od 1. oktobra do 31. marca dnevno izdaja napoved onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 za sprotni in naslednji dan. Arso podatke o kakovosti zraka objavlja za 13 merilnih mest po Sloveniji.

Kurilna sezona prinaša onesnažen zrak
Zrak je v kurilnem obdobju še posebej onesnažen, najbolj pa so problematični trdni delci, so opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Problematični delci so različnih velikosti, in sicer od saj, ki jih lahko vidimo s prostim očesom, do najmanjših nanodelcev. Najbolj škodljivi so ravno slednji, ki prodrejo najgloblje v telo. Delci z vdihavanjem pridejo v naša pljuča in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetja. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavljajo v različne organe.

Najpomembnejši so vplivi na srce in ožilje ter na dihala, saj povzročajo vnetja dihalnih poti in pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, ki imajo za posledico lahko povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Delci so tudi rakotvorni, so še opozorili na inštitutu.

Otroci in starejši še posebej ogroženi
Najbolj ogroženi so bolniki z obstoječimi srčno-žilnimi in pljučnimi boleznimi, starejši ljudje, majhni otroci, sladkorni bolniki, pa tudi zdravi odrasli, ki so intenzivno fizično aktivni na prostem - zaradi poklica, športa. Na NIJZ-ju zato svetujejo, da ob povišanih koncentracijah zmanjšamo fizične aktivnosti, zlasti na prostem in še posebej pri osebah, ki imajo že od prej težave z dihali, srcem in ožiljem oziroma zaznavajo te težave.

Za boljši zrak smo odgovorni vsi, država, pa tudi vsak posameznik, ki sam lahko pripomore k manjšemu onesnaženju z odgovornim ravnanjem, kot je uporaba javnega prometa, dobra izolacija stavb, vzdrževane in dobro delujoče peči z dobrim izgorevanjem itn. Prav tako je kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila ali plastike zelo škodljivo. S tem namreč povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi, mi sami in naši otroci, so še opozorili.

Če v stanovanju znižamo temperaturo za eno stopinjo Celzija, je to na letni ravni primerljivo s prihrankom dobrega pol soda kurilnega olja ali enega kubičnega metra drv.

O temperaturi nad 20 stopinj Celzija