Najbolj skrb vzbujajoče je stanje v Aziji, kjer domujejo štiri milijarde ljudi, razporejenost vodnih virov pa je nesorazmerna. Foto: EPA
Najbolj skrb vzbujajoče je stanje v Aziji, kjer domujejo štiri milijarde ljudi, razporejenost vodnih virov pa je nesorazmerna. Foto: EPA
Kenijski otrok
Suše zalogo vode zmanjšujejo, poplave pa slabšajo njeno kakovost. Foto: EPA

Najbolj je na udaru Azija, še posebno Indija in Kitajska, kjer v zadnjem času strmo narašča število prebivalcev. Po podatkih medvladnega panela Organizacije združenih narodov o podnebnih spremembah naj bi bilo do leta 2050 dve milijardi ljudi brez dostopa do zadostne količine čiste vode. Do leta 2080 naj bi številka narasla na 3,2 milijarde ljudi. Na začetku desetletja je bilo po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije brez zadostnega dostopa do čiste vode 1,1 milijarde ljudi.

Najslabše razmere v Aziji

Čista voda je voda, ki jo uporabljamo za pitje, umivanje in kuhanje.
Najbolj skrb vzbujajoče je stanje v Aziji, kjer domujejo štiri milijarde ljudi, razporejenost vodnih virov pa je nesorazmerna, podnebne spremembe pa bodo pomanjkanje še zaostrile, je povedal član panela in profesor na univerzi v Singapurju Vong Poh Poh.

Znanstveniki so pojasnili, da so podnebne spremembe navzoče v različnih oblikah, od povzročanja suš v nekaterih predelih do poplav in ciklonov v drugih. Suše zalogo vode zmanjšujejo, poplave pa slabšajo njeno kakovost. Vse višja morska gladina veča vsebnost soli v ustjih rek, ki številnim Azijcem predstavlja vir pitne vode.

Vlade naj sprejmejo kjotski protokol
Udeleženci konference so tako pozvali vlade po svetu, naj sprejmejo Kjotski protokol za boj proti podnebnim spremembam in zaščitijo vodne vire. Menijo tudi, da bi v bližnji prihodnosti vlade morale zgraditi infrastrukturo za zaščito obalnih območji in sprejeti nove tehnologije za povečanje dostopnosti vode.

Kjotski protokol je podpisalo 183 držav, ZDA pa so ga zaradi strahu, da bi škodoval njihovemu gospodarstvu, zavrnile. Podpisali ga nista niti Kitajska in Indija, češ da bi lahko omejeval njun razvoj. Kjotski protokol se izteče leta 2012, na mednarodni okolijski konferenci decembra prihodnje leto v Köbenhavnu pa naj bi se voditelji dogovorili o novem okolijskem režimu.

A. M.