Ljubljanska kotlina, polna smoga. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Ljubljanska kotlina, polna smoga. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Leta 2015 so se države v okviru pariškega sporazuma dogovorile, da bodo skušale doseči cilj omejitve dviga temperature na 1,5 °C. Vendar je jasno, da obstoječi podnebni cilji EU-ja do leta 2030 niso dovolj za spoštovanje teh zavez, zato bi jih bilo treba zaostriti. Tožba, ki so jo vložile družine, poudarja nujnost in potrebo po zaostritvi evropskih podnebnih ciljev.

Wendel Trio, direktor Climate Action Network, največje evropske mreže nevladnih organizacij
Laponci zaradi podnebnih sprememb opuščajo vzrejo severnih jelenov, ki je jedro njihove kulture. Foto: Reuters

Družine poudarjajo, da EU ne sme oškodovati svojih državljanovi, temveč mora varovati njihove pravice. Sodišče zato pozivajo, naj vpliv podnebnih sprememb obravnava v okviru človekovih pravic, vključno s pravicami otrok in pravicami prihodnjih generacij.

Deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija, ki se jim je pridružila še švedska laponska mladinska organizacija Saminuorra, je na splošno sodišče EU-ja vložilo tožbo zoper Evropski parlament in Svet EU-ja. Trdijo namreč, da instituciji v načrtih do leta 2030 dopuščata previsoko stopnjo izpustov toplogrednih plinov in s tem ravnanjem ne zaščitita prebivalcev Evrope in drugih delov sveta. Trenutni akti namreč predvidevajo 40-odstotno znižanje toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Povedano drugače, do leta 2030 bomo, glede na trenutne zaveze, v Evropi lahko v ozračje sproščali 60 odstotkov toplogrednih plinov kot leta 1990.

Kršene pravice do življenja, zdravja in poklica
V tožbi, ki je bila danes vložena na Sodišče Evropske unije, tožniki zatrjujejo, da podnebni cilji EU-ja do leta 2030 ne odgovarjajo na dejanske potrebe za preprečitev nevarnih posledic podnebnih sprememb in ne zaščitijo njihovih temeljnih pravic do življenja, zdravja, poklica in lastnine.

Provansa brez sivke?
Povod za sprožitev tožbe so že vidni vplivi podnebnih sprememb, s katerimi se družine spoprijemajo. Družini z juga Francije in juga Portugalske, ki se ukvarjata s kmetovanjem, imata zaradi vročinskih valov in suše vedno večje težave s kmetovanjem. "44 odstotkov v šestih letih, takšna je konkretna izguba v pridelavi sivke tukaj v Provansi," pojasnjuje Maurice Feschet iz francoske družine, ki se je odločila za tožbo, in doda: "V zadnjih sedmih letih se bojujemo s ponavljajočimi se sušami, zaradi katerih je poleg izgube pridelka negotovo tudi obnavljanje nasadov."

40-odstotno znižanje emisij ne dosega zavez iz Pariza
Suše, dvig morske gladine, mile zime, vročinski valovi, gozdni požari in druge posledice segrevanja ozračja so nekatere tožnike že oškodovale, zato so glede prihodnosti zelo negotovi. Prepričani so, da bi moral EU ob upoštevanju zahtev evropskega in mednarodnega prava za varstvo temeljnih pravic državljanov opredeliti bolj ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij.

Tožniki namreč opozarjajo, da, če želimo, da se dvig temperature ustavi pri 1,5 stopinje Celzija, 40-odstotno znižanje toplogrednih plinov do leta 2030 ni dovolj. Trenutni cilji EU-ja tako niso v skladu z zavezami iz pariškega podnebnega sporazuma. V njem se je namreč 195 držav in EU leta 2015 zavezalo omejiti dvig povprečne svetovne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, prizadevali pa naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje.

Evropska zakonodaja je pri varstvu okolja neambiciozna
Družine tožnice menijo, da so cilji znižanja emisij premalo velikopotezno zastavljeni tudi zato, ker nosi EU, kot del razvitega sveta, večjo odgovornost pri globalnem segrevanju kot države v razvoju. Prenizek podnebni cilj EU-ja do 2030 pa izpodbijajo skozi tri pred kratkim sprejete evropske zakonodajne akte, ki uravnavajo emisije.

Gre za direktivo o trgovanju z emisijami, uredbo o delitvi prizadevanj ter uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu. Tožniki zatrjujejo, da ta zakonodaja, ki sta jo potrdila Evropski parlament in svet ministrov, še vedno dopušča visoke ravni toplogrednih plinov in ne rešuje možnosti zmanjšanja emisij, ki ga ima EU. Želijo si, da se v aktih zastavljeno 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 zviša vsaj na 55 ali še bolje na 60 odstotkov.

Zaledje tožbe proti EU-ju
Znanstveniki z inštituta Climate Analytics so za tožbo pripravili interdisciplinarno študijo, ki dokazuje prizadetost družin zaradi podnebnih sprememb in hkrati nakazuje možnosti za nadaljnje zmanjšanje emisij, ki bi preseglo trenutne podnebne cilje EU-ja. Družine podpira tudi širok krog nevladnih organizacij, med njimi je tudi slovensko društvo za sonaraven razvoj Focus.

Barbara Kvac s Focusa pravi, da tožbo družin podpirajo, ker so podnebne spremembe realnost, ki jo čutimo tudi v Sloveniji. "Podnebne spremembe torej doživljamo že danes in še zlasti zato, ker napoved za prihodnost ni dobra, bi moralo biti reševanje te problematike med prioritetami vseh držav na svetu. Evropski odločevalci morajo prevzeti odgovornost in zavarovati ljudi, tudi z ustrezno zakonodajo. Trenutna podnebna zakonodaja EU-ja nam ne omogoča varnosti," pravi Kvačeva.

Tožba družin proti EU-ju spominja na ameriški primer, ko je 21 otrok in mladih iz Oregona zaradi podnebnih sprememb leta 2015 sprožilo tožbo proti ameriški vladi. Tožniki, stari od 10 do 21 let, trdijo, da so tako zvezna vlada kot naftna podjetja že dolgo vedela, da kurjenje fosilnih goriv destabilizira podnebje, a kljub temu niso ukrepali. S tem naj bi jim kršili pravico do življenja, svobode in imetja, vključno s pravico do za življenje primernega podnebja. Proces še vedno poteka.

Leta 2015 so se države v okviru pariškega sporazuma dogovorile, da bodo skušale doseči cilj omejitve dviga temperature na 1,5 °C. Vendar je jasno, da obstoječi podnebni cilji EU-ja do leta 2030 niso dovolj za spoštovanje teh zavez, zato bi jih bilo treba zaostriti. Tožba, ki so jo vložile družine, poudarja nujnost in potrebo po zaostritvi evropskih podnebnih ciljev.

Wendel Trio, direktor Climate Action Network, največje evropske mreže nevladnih organizacij

Družine poudarjajo, da EU ne sme oškodovati svojih državljanovi, temveč mora varovati njihove pravice. Sodišče zato pozivajo, naj vpliv podnebnih sprememb obravnava v okviru človekovih pravic, vključno s pravicami otrok in pravicami prihodnjih generacij.