Brady pravi, da se med misijami počuti povsem varnega. Foto: Reuters
Brady pravi, da se med misijami počuti povsem varnega. Foto: Reuters
Posvetovanja pred poletom Foto: Reuters
Lovci na orkane podatke nato pošljejo v nacionalni center za orkane v Miamiju. Foto: Reuters
Za polete uporabljajo vojaška transportna letala WC-130. Foto: Reuters
Letalo leti naravnost v oko nevihte. Foto: Reuters

Florido, kjer so oblasti razglasile izredno stanje, naj bi Irma dosegla v nedeljo zjutraj, že zdaj pa je postavila rekord kot najmočnejši orkan na Atlantiku vseh časov, njeni vetrovi so več kot 48 ur skupaj pihali s konstantno hitrostjo več kot 290 kilometrov na uro. Orkan običajno naglo pridobi moč, nato pa v 24 urah oslabi, Irma pa je že nekaj dni orkan pete stopnje, razlaga major Jonathan Brady, vojaški meteorolog (ARWO), ki to sezono orkanov s tal spremlja vzorce neviht, zbira podatke in koordinira ekipo pilotov, ki se podajo v vsako od neviht.

Bradyjeve ekipe, ki imajo sedež v zračnem oporišču Keesler v Misisipiju, so sledile tudi orkanu Harvey, ki je prejšnji teden povsem poplavil Teksas, zdaj pa so na sledi Irmi in naslednjemu orkanu Katia, ki je sicer medtem ob prihodu na mehiški polotok oslabel v tropsko nevihto. Za tem pride na vrsto še orkan Jose, ki se bliža karibskim otokom Leeward.

Piloti letijo tudi iz St. Croixa v Karibih, a so zadnje dni zaradi trase Irme svoje zračne misije izvajali z otoka Curaçao. "Trenutno imamo s tremi orkani polne roke dela," je za spletno stran Military.com povedal Brady. Od desetih lovcev 53. eskadrilje lahko samo trije istočasno letijo v različne nevihte.

Nižji je tlak, močnejši je orkan
Lovci na orkane so leta 2005 svoji opremi dodali mikrovalovni radiometer s povečano frekvenco (SFMR), ki ga kličejo kar "smrkec". Pasivni senzor pod desnim krilom letala meri vetrove in energijo, ki se odbija od gladine oceana. "To je eden najpomembnejših delov naše opreme, saj pošilja podatke o hitrosti vetra orkana nacionalnemu centru za orkane v Miamiju. Hitrost vetra pri površini je izredno pomembna, ker bo prav ta veter tisti, ki bo uničeval hiše in ogrožal človeška življenja," razlaga Brady. Zbrani podatki omogočijo centru v Miamiju, da določi kategorijo orkana oz. nevihte.

Ekipa poleg tega v vodo odvrže tudi posebno biorazgradljivo sondo, katere senzor meri temperaturo, temperaturo rosišča, tlak in hitrost vetra, pa tudi GPS-lokacijo. Na eni misiji, ki traja od pet do deset ur, v ocean odvržejo tudi več deset takih sond, nato pa med letom skozi nevihto od vsake od njih zberejo podatke.

"Nižji ko je tlak orkana, močnejši je," pripoveduje Brady. "Če opazimo, da tlak upada, vemo, da se orkan krepi." In tlak je pri Irmi nižji od pričakovanega. "Standardni atmosferski tlak meri 1.112 milibarov, pri Irmi pa se je spustil tudi na 914 milibarov. Tako nizke trende je v preteklosti pokazalo le malo neviht. Rekord smo postavili pred dvema letoma z orkanom Patricia ob mehiški obali. Takrat je bil to najmočnejši orkan, kadar koli izmerjen v tem delu sveta. Njen tlak je meril 897 milibarov, vetrovi pa so bili podobno močni kot pri Irmi."

Hitrost orkanov
Letala WC-130 letijo s hitrostjo, primerljivo z orkanom, da bi tako laže premagovala vetrove, preden dosežejo oko nevihte. Letala običajno med orkanom ohranjajo višino 3.000 metrov, med tropskimi nevihtami ali depresijami pa se lahko, če je potrebno, spustijo na višino od 1500 metrov do 150 metrov, da bi zbrali podatke.

"Naših misij in poletov se lotevamo kot vsakega običajnega delovnika. Vedno sem se počutil zelo varnega," zagotavlja Brady. Letala WC-130 v nevihto letijo povsem poševno, da bi imela čim manjši upor. "Močnejša ko je nevihta, pod večjim kotom letimo vanjo."

Letos je 53. eskadrilja na okno letala, kjer sedi ARWO, dodala GoPro kamere, da bi novim rekrutom v oporišču pokazali, kako so iz letala videti različne hitrosti vetra.

Najbrutalnejša sezona po 2005
Brady, ki ima, kot rečeno, za seboj letos že Harvey, pravi, da za 53. eskadriljo to ni prva intenzivna sezona. Leta 2005 sta Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA, ki ima tudi svoje lovce na orkane) in vojska sledili "toliko nevihtam, da je svetovni meteorološki organizaciji zmanjkalo imen zanje". To je bilo leto Katrine, ki je povsem razdejala Louisiano. "Naravnost grozljivo leto za orkane je bilo - naša eskadrilja je bila že povsem na robu zmožnosti in moči," je povedal Brady, ki dela kot vojaški meteorolog od leta 2003, 53. eskadrilji pa se je pridružil leta 2011, ko je prešel v rezerviste.

To sezono so lovci začeli za Harveyjem oprezati konec avgusta, od takrat pa si nabrali že 13 misij s 104 urami leta. Ko orkani enkrat dosežejo kopno, je naloga lovcev končana.