Okolje
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 4 glasov Ocenite to novico!
V okviru dopolnilne sanacije predlaga predvsem ukrepe za krepitev samoočiščevalne sposobnosti potoka, kot sta utrditev brežin z zasajanjem avtohtonih dreves in grmov ter povečanje heterogenosti usedlin. Foto: BoBo/undefined
Tojnico je močno onesnažila voda, ki so jo gasilci uporabljali ob gašenju požara v vrhniškem podjetju Kemis 15. maja letos. Foto: PGD Vrhnika/undefined

Dodaj v

Izvedenec: Primarni sanacijski ukrepi glede Tojnice so bili ustrezni

Predlogi za dopolnilno sanacijo
20. november 2017 ob 17:17
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Strokovnjak za ekologijo celinskih voda Mihael Toman primarno sanacijo Tojnice ocenjuje kot ustrezno in uspešno izvedeno, vendar ima še vedno pomisleke o dolžini odseka, kjer so pobirali usedline.

Na Agenciji za okolje (Arso) je danes potekala javna obravnava Tomanovega izvedenskega mnenja o ukrepih za sanacijo potoka Tojnica na Vrhniki po majskem požaru v Kemisu.

Arso bo na podlagi tega mnenja in z morebitnim upoštevanjem pripomb udeležencev v postopku pripravil dopolnilno odločbo za Kemis kot povzročitelja onesnaženja. Toman je med drugim opozoril, da bi bilo treba v izvajanje in spremljanje sanacijskih ukrepov vključiti še druge strokovnjake, denimo hidrologe, botanike in toksikologe.

Novi predlogi
V okviru dopolnilne sanacije predlaga predvsem ukrepe za krepitev samoočiščevalne sposobnosti potoka, kot sta utrditev brežin z zasajanjem avtohtonih dreves in grmov ter povečanje heterogenosti usedlin. "To pa predvsem s tega vidka, da dobimo več življenjskega prostora za organizme, ki živijo v potokih, in ti so bistveni za izboljšanje samočistilne sposobnosti," pojasnjuje.

Predlaga tudi vnos ribjih vrst, ki so v potoku živele pred nesrečo, ter poudarja nujnost biološkega in ekološkega monitoringa: "Kajti brez tega ne poznamo stanja - niti trenutnega, kot tudi ne, ali smo s sanacijskimi ukrepi dosegli kakšno izboljšanje."

Občutno izboljšanje stanja
Po besedah direktorja Kemisa Emila Nanuta se je stanje Tojnice občutno izboljšalo, kar potrjujejo tudi analize Laboratorija za zdravje, okolje in hrano, izvedene v začetku tega meseca. "Pri vseh parametrih Tojnica ni onesnažena, oziroma so izmerjene vrednosti celo desetkrat nižje od dovoljenih," poudarja.

Ribiči še vedno čakajo na ugotovitve o vplivu onesnaženja Tojnice na ribe. Predsednik Ribiške družine Vrhnika Vladimir Mikec je pojasnil, kaj jih zanima: "Kako se bo to čez čas odražalo na mesu rib in kako bo vplivalo na razmnoževanje rib, ker je noter posredovanih veliko genskih motilcev."

Poleg sanacije pa je nujno preprečiti vsakršno nadaljnje onesnaževanje Tojnice.

Dan po požaru izmerjene presežne vrednosti
Tojnico je močno onesnažila voda, ki so jo gasilci uporabljali ob gašenju požara v vrhniškem podjetju Kemis 15. maja letos. Dan po požaru so v potoku izmerili presežene največje dovoljene koncentracije niklja, kobalta, nekaterih spojin trimetilbenzena, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) in brezbarvnega strupenega plina formaldehida, presežene so bile tudi vrednosti atrazina in nonil-fenola. Oljna gošča je prekrila brežino potoka, veliko snovi je pronicalo v plasti na dnu struge, pomorilo je tudi ribe v prizadetem delu potoka.

Agencija RS za okolje (Arso) je sanacijo onesnaženja naložila povzročitelju, torej Kemisu. V podjetju so pripravili sanacijski načrt, ki je v prvi fazi predvideval očiščenje približno 100 metrov dolgega odseka potoka od kraja požara dolvodno. Sanacijo so začeli 8. avgusta in jo v istem tednu tudi končali. V postopku sanacije so iz struge odstranili 85 kubičnih metrov mulja in 10 kubičnih metrov trdnih odpadkov.

T. H., Nina Brus/Radio Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
firtoh
# 20.11.2017 ob 20:33
Tega strokovnjaka ni bilo zraven regulacije Meže in Savinje v Lučah,kjer so dele strug omenjenih rek,kar zbetoniral in obdal z škarpo.Nobenega rastlinja,prostorov,kjer bi ribe lahko odlagale jajčeca
HOR
# 20.11.2017 ob 19:25
V Tojnico pa še vedno priteka neka onesnažena odplaka, ki pa sploh ni nujno od Kemisa in katere izvor je do nadalnjega neznan, kae seveda ne pomeni, da ni potrebno sanirati tudi tega.
Skratka ne samo ekscesi tipa Kemis, itd., pač pa trajnostni "eko" ekostnjaki iz omar državnega brezvoljnostnega okoljevarstva...
Ima pa država voljo in denar za mobilne električne "eko" avtomobilčke...
o.k.o.l.j.e
# 21.11.2017 ob 01:39
Mene najbolj skrbi to, da po mnenju strokovnjakov ni nikjer nikakrsnih posledic pozara, kjer so gorele tone nevarnih odpadkov.
Zakaj potem ne bi nevarne odpadke od zdaj naprej kar sezigali?
Kako lahko na podlagi parih vzorcev sklepamo, da je vse ok in vse sanirano? Scistili so 100 m od pozara. Kaj bi pokazali vzorci po 101 metru od kraja pozara?
Kazalo