Veliko lesa izvozimo predvsem v sosednjo Avstrijo. Foto: BoBo
Veliko lesa izvozimo predvsem v sosednjo Avstrijo. Foto: BoBo

Leta 1985, na svojem vrhuncu, je panoga zaposlovala skoraj 50 tisoč delavcev, danes komaj 20 tisoč. Poglavitna vzroka sta prevelika davčna obremenitev in premajhna akumulacija, je za TV Dnevnik poročal Florjan Zupan in ob tem dodal, da naj bi z novo strategijo, ki jo bodo predstavili na pohištvenem sejmu v Ljubljani, panoga spet zaživela.

Predsednik združenja za les Igor Milavec namreč opozarja: "Proračunski porabniki bodo morali razumeti, da ta ekonomija teh obremenitev ne zmore več. Če še zdaj ne (bodo razumeli, op. p.), ko je tretji kritični moment, potem lahko računamo, da se bo ta industrija praktično sesula."

Danes deluje le še dobrih 800 podjetij, tisoč podjetnikov in približno pol milijona lastnikov gozdov. Nekdaj uspešna podjetja, kot so Novoles, Javor, Lipa, Meblo, so le še blede sence, eno izmed redkih še uspešnih podjetij pa je ribniški Inles. Direktor Inlesa Andrej Mate pojasnjuje: "Mi smo se pravočasno prestrukturirali."

Rešitev bi bila drugačna davčna politika
Namesto da bi surovino zaradi višjih cen še naprej prodajali v Avstrijo in Italijo, bi morala država z novo davčno politiko začeti nov naložbeni ciklus. Na leto posekamo približno tri milijone kubičnih metrov lesa, lahko pa bi ga dvakrat toliko - Slovenija je namreč s 60-odstotno poraščenostjo tretja najbolj gozdnata država v Evropi. In glede na to, da so lesno industrijo za strateško spoznali v Avstriji in na Finskem, bi to lahko storili tudi pri nas.