Ameriški znanstveniki so ugotovili, da potrošniki in industrija sproščajo v ozračje od dvakrat do trikrat več hlapnih organskih spojin, kot je bilo doslej ocenjeno. Foto: Pixabay
Ameriški znanstveniki so ugotovili, da potrošniki in industrija sproščajo v ozračje od dvakrat do trikrat več hlapnih organskih spojin, kot je bilo doslej ocenjeno. Foto: Pixabay

Uporaba kemikalij v gospodinjstvu torej sprošča hlapne organske spojine, ki so po količini primerljive tistim iz izpušne cevi avtomobila, ugotavlja eden od vodilnih avtorjev študije, znanstvenik Brian McDonald.

Ameriški raziskovalci z Univerze v Koloradu so se osredotočili na hlapne organske spojine, ki jih najdemo na primer v čistilih in barvah oziroma v izdelkih iz nafte. Med uporabo taki izdelki pridejo v stik z zrakom in tvorijo delce, ki so lahko zdravju škodljivi, poroča BBC.

Raziskovalci so pod drobnogled vzeli ocene ameriške agencije za zaščito okolja, ki pravi, da okoli 75 odstotkov hlapnih organskih spojin, ki jih sproščajo izdelki iz nafte, pripada pogonskim gorivom. Le 25 odstotkov izpustov naj bi povzročile razne kemikalije. Študija univerze v Koloradu je ugotovila, da skoraj polovica emisij hlapnih organskih spojin pripada drugim izdelkom iz nafte, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu.

Glede na to, da količinsko porabimo neprimerno več nafte za pogonska goriva kot za druge izdelke, so izsledki raziskave na prvi pogled presenetljivi. Kar 95 odstotkov surove nafte je namreč predelane v goriva, le pet odstotkov je predelane za izdelavo kemikalij, ki jih najdemo v dezodorantih, pesticidih, lepilih itd. Na drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da pogonska goriva v procesu izgorevanja razpadejo na ogljikov dioksid in vodo. Medtem pa izdelke za domačo uporabo spuščamo neposredno v zrak, saj je tako zasnovana že sama embalaža. To so čistila v razpršilu, topila, kot sta odstranjevalec laka za nohte, lak za lase ipd. To so torej izdelki, ki so del našega vsakdana in bi jih težko popolnoma ukinili, lahko pa močno omejimo njihovo uporabo. Avtorji študije pravijo, naj uporabimo najmanjšo možno količino snovi, ki še opravi svojo nalogo.

Razlog, da smo razmerje med onesnaževalci prej ocenjevali drugače, je po njihovem mnenju v dejstvu, da so regulacije in kontrole emisij motornih vozil dokaj uspešne. Ko smo se kot družba osredotočali nanje, pa so hlapi, ki jih sproščajo kemikalije, ušli skozi zadnja vrata.

Dobra novica
Avtorji študije poudarjajo, da uporabniki potrebujejo več informacij o tem, kaj poleg goriv še onesnažuje zrak zlasti v mestnih središčih. Dobra novica je, da z ozaveščenostjo lahko močno zmanjšamo uporabo kemikalij oz. jih nadomestimo z alternativnimi izdelki. Za študijo so znanstveniki jemali vzorce zraka nad Los Angelesom, njeni izsledki pa naj bi bili uporabni tudi za druge industrializirane družbe, tudi za Evropo.

Uporaba kemikalij v gospodinjstvu torej sprošča hlapne organske spojine, ki so po količini primerljive tistim iz izpušne cevi avtomobila, ugotavlja eden od vodilnih avtorjev študije, znanstvenik Brian McDonald.