Vaša ocena: 
Ocena 2.7 od 12 glasov
Ocenite to novico!
Medtem ko se nekatera območja zahodno od Slovenije spoprijemajo z obilnim sneženjem, vremenoslovci za našo državo v prihodnjih dveh tednih ne napovedujejo večjih padavin in tako tudi ne snega.
V preteklih dneh je sneg pobelil celo Španijo in puščavske sipine v Sahari, poročali smo o snežnem neurju v ZDA, obilno sneženje je zajelo tudi našo neposredno bližino - zimskošportnih središčih v Švici in Franciji ter v italijanskih Alpah.
"Vedeti morate, da so tam višji hribi in da je tudi precej visoko deževalo. Pri nas so hribi nižji. Poleg tega je bila situacija stacionarna, precej časa so bile padavine na enem mestu, proces je dobesedno stal na mestu in v takšnih primerih lahko nekatera območja dobijo veliko, druga pa malo ali manj padavin. In to je bil eden od takšnih primerov," je vremensko dogajanje nad Evropo opisal dežurni vremenoslovec na Agenciji RS za okolje Andrej Velkavrh.
Vse skupaj se je dogajalo nad zahodnim Sredozemljem. To so bile t. i. orografske padavine, ko so vetrovi potisnili vlažen zrak od juga proti hribom. Prišlo je do hitrega vzpona z morja in Padske nižine v visoke Alpe. Nastalo je veliko padavin, ker je bilo v Sredozemlju veliko vlage, je pojasnil.
Nič ne diši po snegu
Medtem vremenska napoved za Slovenijo za prihodnja dva tedna ne kaže posebnih padavin. Nekaj manjših padavin bo v notranjosti Slovenije do konca tedna, proti sredini prihodnjega tedna se nato nekoliko povečajo možnosti za padavine, a za zdaj ne kaže na kaj posebnega ali na večje količine.
Za snežne padavine tako za zdaj ni obetavnejših napovedi.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
ali kakor je Al Gore na vprašanje
zakaj je v Ameriki tak polarni mraz odgovoril;
"Zaradi globalnega segrevanja."
za sušenje je v štartu celo bolje malenkost višja vlaga :) da ne naredi "roba". Če seveda niste dali preveč dima, ki ima isti efekt.
Če se nekoliko ozremo po evropskih zimah v bližnji in daljni preteklosti, je takoj razvidno, da niso zdajšnje zimske svojeglavosti v primerjavi z vremenom v minulih 15 stoletjih nič izjemnega. Ob pripombi, da so podatki za daleč nazaj pogosto nepopolni, najbrž pa tudi okrašeni s ščepci domišljije in legend.
Tople zime v seriji
Kar šest mesecev je v zahodni Evropi ležal sneg pozimi leta 442/43, 341 let pozneje je pozimi zmrznilo Črno morje, nenavadno huda zima je bila leta 822/23, Celzij, ki ga še niso poznali, je padel pod ničlo že septembra, mesec dni so bile vse evropske reke in notranje vode pokrite z ledom.Evropski vremenski bogovi so leta 1122/23 pokazali drugo lice, zima je bila tako mila, da ni niti enkrat snežilo, obdobje pogostih toplih zim se je nadaljevalo kar nekaj stoletij, za zimo 1185/86 pa menijo, da je bila najtoplejša v vsem času, za katerega imamo bolj ali manj natančne vremenske kronike. Drevesa so ozelenela in zacvetela že januarja, februarja so bila zelena jabolka, trgatev so opravili v začetku avgusta. O še bolj zgodnji trgatvi poročajo zapisi iz leta 1227/28, grozdje so obirali že konec julija. Toplo-hladno se je pokazalo vreme leta 1248/49, brez snega in mraza je bilo do konca marca, potem pa do sredine maja zelo hud mraz. Ob koncu tistega stoletja, pozimi 1289/90, ki jo imajo za drugo najbolj milo evropsko zimo, so za božič cvetela drevesa in rože, 14. januarja pa so utrgali prve jagode. Kje natančno, ni povedano. Januarsko cvetenje dreves in julijska trgatev sta se ponovila leta 1328, leta 1362/63 pa so spet dočakali hudo zimo s pol leta ledu in mraza.
Januarja cvetje, aprila snežni zameti
Za zimo 1419/20 je zapisano, da so v začetku aprila cvetele vrtnice, ta mesec jim je postregel tudi z jagodami in češnjami, 8. junija pa je priletela močna ohladitev, v nižinah je vse pozeblo. V februarju je vse cvetelo tudi 110 let pozneje, aprila pa so bili snežni zameti in hud mraz. Nekaj pozneje, leta 1539, so ljudje za novo leto hodili v kratkih rokavih po cvetočih travnikihzima pa je spet siknila leta 1564/65, reki Temza in Elba sta bili okovani v led ves december. Pričevanje je do dneva natančno, Angleži vselej vedo, kako je z njihovo slavno reko. Naslednje leto se je močno dotaknila tudi naših dežel, zanjo velja, da je bila najbolj snežena zima v Alpah, v sredogorju je zapadlo več kot tri metre snega, višje še neprimerno več. Kje je in kaj dela Bog, so se spraševali v zimi 1581/82, ko je bil tako hud mraz, da se številni ljudje zjutraj niso zbudili, od mraza so umrli med spanjem. Zelo snežena zima je bila leta 1611/12, od januarja je nepretrgano snežilo 50 dni, januarja naslednje leto pa so zelenela drevesa.
Rim v vskoraj večnem snegu
Do 7. junija je trajala zima leta 1658, Rim je ne pobelil, ampak zasul sneg, ta je od 1. decembra do prvega pomladnega dne vztrajal celo v Angliji. Tudi nekateri meseci so nenavadni zimski rekorderji, leta 1709 je bil najbolj mrzel evropski januar, zamrznilo je celo Jadransko morje, in to ne samo nekaj pedi od obale. Potem je leta 1788/89 prišla najhujša zima 18. stoletja, hud mraz je pritisnil decembra, za božič je bilo že tako zelo pod ničlo, da so z neba padali zmrznjeni ptiči, po naseljih so se klatili volkovi in napadali živino in ljudi, v vesoljnem Rimu je decembra zapadlo toliko snega kot prej v pol stoletja, poštne kočije oziroma sani niso vozile, še huje je bilo leta 1795 v Londonu, kjer so 25. januarja izmerili minus 29 stopinj Celzija. Leto pozneje je Evropo presenetilo januarsko poletje z ozelenelimi drevesi in cvetočimi travniki, potem pa je zobe konec februarja pokazal mraz s snegom.Čez kar nekaj časa in v naslednjem stoletju, leta 1862/63, je bila zelo mila zima, decembra so nabirali gozdne sadeže, nenavadno veliko snega pa je bilo ob koncu epohe, v zimi 1894/95 so ga v Ljubljani namerili 149 centimetrov, leta 1898 so po vrtovih januarja cvetele narcise, a temu je sledilo mokro in hladno poletje, temperature so komaj sredi avgusta presegle 25 stopinj Celzija. ...itd...
Skratka ni nikakršnih resnih dokazov, da smo dosegli največje klimatsko vremenske extreme iz zgodovine Evrope, kaj šele, da bi jih presegli, kar velja tudi za sneg in segrevanje (zgodnje srednjeveško toplo obdobje je bilo vsaj podobno toplo kot sedaj...)
Skratka klimatske in vremenske spremembe so naravna stalnica zemeljske klime, hipoteze obsega človeškega vpliva pa (še) niso znanstveno dorečene ali dokazane...
Se pa Zemlja v zadnjm daljšm trendu segreva od ca leta 1700, kar je 150 let pred industrijsko revolucijo in 250 let pred letom 1950, ko bi naj po teoriji emitirali dovolj CO2, da bi imel znaten vpliv na klimo, čeprav se je globalna klima od 1950 do vsaj 1975 ohlajala, v prvi polovici 20 stoletja pa segrevala podobo , kot v zadnji ca četrtini stoletja...
Vir:
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.vecer.com/leta-1289-so-za-bozic-cvetela-drevesa-in-roze-6243897
Se pa nobeden ne spomni kdaj je pred 1979 snežilo v Sahari, še manj pa, da bi tam snežilo (tudi konkretno) 3 leta zapored, kar se dogaja do letos in je povezano tudi z višjimi temperaturami pri nas saj hladni zrak s severa vdira do Sahare ( sneg je sicer le na višavjih), topli zrak iz juga pa vse do srednje Evrope ali celo do Aljaske, hladen zrak iz Sibirije pa nad ZDA, za kar vse je odgovoren zelo poudarjeno meandrasto razgiban severni polarni arktični vetrni stržen ( polarni vortex, jet stream) v katerega mandrih lahko prodrejo južne zračne mase daleč na sever in obratno ( balansirano mixanje toplotne energije...), kar pa ni nobena dokazana exluzivna značnilnost globalnega segrevanja, saj mu nekateri znanstveniki pripisujejo večjo pogostost, kot značilnost globalnga ohlajajna, kar je vljajlo tudi v 70h, ko so znanstveniki še napovedovali grozeče globalno ohlajanje*...( raziskuje pa se tudi vpliv zmanjšane aktivnosti sonca v povezavi z razgibanim jet streamom...)
Trenutno s to dogaja na ozadju faze kratkega začasnega trenda ohlajanja globalne klime po toplem globalnem pojavu El Nino, s toplim vrhom v 2016 in začetkom v 2015. Zato je 2017 bilo hladnejše leto od 2016 in po nekaterih meritvah (UAH) tudi hladnejše od leta 1998, ki je bilo izredno toplo zaradi El Nino, pa tudi na ozadju manjše stopnje segrevanja, kot proti koncu 20 stoletja...**
LINK
www.dw.com/en/understanding-the-polar-vortex/a-17347788
LINK
www.woodfortrees.org/plot/hadcrut4gl/from:2014/plot/hadcrut4gl/from:2015/trend/plot/hadcrut4gl/from:2016/trend
**LINK (na strani 139, prvi stolpec, zadnji odstavek, je lepo navedeno, da je meandrasti jet stream značilnost ohlajanja, pod skico na strani 140 pa je lepo navedeno, da je meandrasti jet stream hladen - "cool", na grafu na strani 139 pa lahko vidimo tudi zanimivo ca 2 st C segrevanja že od ca 1885 do ca pred 1940...)
LINK
www.sciencenews.org/sites/default/files/8983
**LINK
https://isthereaglobalwarmingpause.com/#home
It's as simple as that.
jaz ga ne.