Köbenhavn prednjači pri do okolja prijaznem življenjskem slogu. Foto: EPA
Köbenhavn prednjači pri do okolja prijaznem življenjskem slogu. Foto: EPA

Izsledke študije European Green City Index so predstavili v danski prestolnici, v kateri poteka tudi ZN-ova podnebna konferenca. To je prva celovita in neodvisna primerjava 30 evropskih političnih in gospodarskih prestolnic glede na njihovo okolijsko trajnost.

Na vrh lestvice so se uvrstila skandinavska mesta Köbenhavn, Stockholm in Oslo, sledijo pa jim Dunaj, Amsterdam, Zürich, Helsinki, Berlin, Bruselj, Pariz in London. Na repu lestvice sta Sofija in Kijev.

Ljubljana se je na skupni lestvici uvrstila na 19. mesto, v skupini prestolnic Vzhodne Evrope so pred njo Vilna, Riga, Varšava in Budimpešta. Slovenska prestolnica je boljši rezultat dosegla v podkategoriji neposrednih izpustov ogljikovega dioksida (CO2) na prebivalca, kjer je po količini izpustov tretje najčistejše mesto, prehitela sta jo le Oslo in Carigrad. Dobre rezultate je Ljubljana dosegla tudi v kategorijah transporta, kakovosti zraka in na področju okolijskega upravljanja.

Nekaj korakov je narejenih, a ...
Po besedah Martine Merslavič iz Siemensa, ki je v Ljubljani predstavila izsledke, je raziskava še pokazala, da imajo skoraj vsa mesta nižje izpuste CO2 na prebivalca od povprečja evropske sedemindvajseterice, ki znaša 8,46 tone letno. 23 od 30 mest ima cilj zmanjševanje CO2, ki je ločen od nacionalnih ciljev. Več kot polovica prebivalcev v raziskavo vključenih mest bodisi hodi, kolesari ali uporablja javni prevoz na delo, dve tretjini mest pa dejavno promovira zelene oblike prevoza. Povprečna količina mestnih odpadkov na prebivalca znaša 511 kilogramov, 24 mest pa uresničuje ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov.

Kljub temu v analiziranih mestih v povprečju še vedno ena tretjina ljudi uporablja avtomobil za prevoz na delo, delež energije iz obnovljivih virov pa je majhen in znaša le 7,3 odstotka, kar je bistveno manj od evropskega cilja za povečanje obnovljivih virov na 20 odstotkov v letu 2020. Le slaba polovica mest dejavno promovira uporabo zelene energije, problematična sta tudi puščanje vodovodov in majhen delež recikliranih odpadkov.