Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 7 glasov Ocenite to novico!
Zaradi dodatne zaščite proti boleznim zaradi slabega vremena so se stroški pridelave pšenice povečali. Foto: BoBo
Mlinarji so kmetom za pšenico razreda A letos ponudili od 165 do 175 evrov, za kakovost B 1 od 150 do 160 in za kakovost B 2 od 140 do 145 evrov za tono. Ceno za krmno pšenico so prepustili trgu. Kmetje so na pogajanjih za najboljšo pšenico zahtevali 180 evrov, za B 1 160, za B 2 150 in za krmno pšenico 140 evrov.

Dodaj v

Letošnji pridelek pšenice za tretjino slabši od dolgoletnega povprečja

Odkupna cena se kljub temu ni zvišala
7. september 2018 ob 10:25
Murska Sobota - MMC RTV SLO, STA

Slovenski kmetje so ogorčeni, saj se odkupna cena pšenice kljub klavrnemu pridelku ni zvišala, čeprav se je medtem podražil kruh.

Poleg tega da je letošnji pridelek pšenice za tretjino slabši od povprečja, je precej slabša tudi njena kakovost. Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan, ki je tudi predsednik komisije za prodajo pšenice na strani kmetov, pravi, da "je najhuje to, da žitne verige ni, saj so mlinarji vse, kar smo letos predlagali in prosili na zadnjem pogajanju, zavrnili kot nevzdržno. Po drugi strani pa se cene hrane višajo."

"Stroški se niso pokrivali, in če imamo pošten dogovor verige iz leta 2010, ko smo zapisali, da morajo ob izjemno slabih razmerah za pridelavo kupci to kmetom priznati, od tega ni nič. Priznali nam niso ničesar, niti tistih pet evrov več glede na lansko leto, tako da smo kljub izrazito slabši letini s ceno ostali na lanski ravni," dodaja Küčan

V Pomurju je bilo s pšenico posejanih okoli 17.000 hektarjev njiv, pridelki so se gibali od 4000 do 6000, le izjemoma 7000 ton na hektar, kar je od 30 do 40 odstotkov manj kot prejšnja leta, za regijo ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. Metka Barbarič pojasnjuje, da je ponekod zaradi obilne moče, toče, bolezni in škodljivcev slaba tudi kakovost, saj je imel le redko kdo krušno pšenico v kakovostnem razredu A, večinoma je bila v razredih B 1 in B 2, precej tudi v razredu C. Tako bodo z dobršnim deležem pšenice kmetje krmili živino.


Smrdljiva snet
Barbaričeva pritrjuje, da kmetje letos niso bili zadovoljni niti z vremenskimi razmerami niti z odkupno ceno, še manj pa s pridelki in kakovostjo pšenice, čeprav so izvedli vse tehnološke ukrepe. Povrhu se je pojavljala tudi trda pšenična smrdljiva snet, zaradi katere pšenice ne morejo oddati, ker je strupena kot krma za živali, in jo lahko le uničijo, tako da jo zakopljejo v zemljo, dodaja Barbaričeva.

Küčan opaža, da se kmetje že pogovarjajo o alternativnih žitih, tudi s pivovarji, ki iščejo ječmen. Ta je vsaj za 20 odstotkov boljše plačan kot pšenica, donos ni slab, plačilo pa zagotovljeno, še pravi Küčan in dvomi, da bomo v Sloveniji še kdaj posejali z žiti 34.000 hektarjev.

La. Da.
Prijavi napako
Komentarji
ponosnikmet
# 07.09.2018 ob 10:54
pridelki so se gibali od 4000 do 6000, le izjemoma 7000 ton na hektar
Pa naj še kdo reče da je v kmetijstvu kriza :-)
Ramus
# 07.09.2018 ob 11:03
"Slovenski kmetje so ogorčeni, saj se odkupna cena pšenice kljub klavrnemu pridelku ni zvišala, čeprav se je medtem podražil kruh."

Trgovske verige se gredo lopovsko prakso, vi pa jim še pomagate, ko pri njih kupujete, ker vam je tako pač bolj časovno ugodno,....
presenečen
# 08.09.2018 ob 10:39
Slovenija ima 25% samooskrbo. Ko pride prva resna kriza, se bo pokazala vsa naša beda in napuh.
fago
# 07.09.2018 ob 11:17
La. Da.

Če bi bile to res tone, potem bi kmet že skoraj od enega hektarja skasiral 1.000.000€, na žalost pa so kilogrami in je seveda le slab jur.
Kekec99
# 07.09.2018 ob 10:52
Manj kruha in več piva? Meni prav.
HOR
# 10.09.2018 ob 18:26
Eno leto boljše raste eno drugo leto pa drugo...
Podgorska Panda
# 10.09.2018 ob 10:42
Je bila pa letina sadja nadpovprečna. Vsaj tako pravijo tisti kmetje, ki jih poznam. Nasplošno je veliko več sadja in ta ima ogromno fruktoze letos.
fritaja
# 10.09.2018 ob 08:55
Letošnji pridelek pšenice za tretjino slabši od dolgoletnega povprečja

Kako to, ko pa vsako leto govorite o slabi letini!?
tocco
# 07.09.2018 ob 11:05
Premalo glede na borzne cene na skupnem trgu že ob žetvi. Dobr je, da bodo sedaj višjegrajci pa še kdo na severu Evrope in delih Evrazije na borznih cenah do spodnjega dela kože slekel predelovalno industrijo.
GORILA
# 07.09.2018 ob 10:58
Mlinarji so kmetom za pšenico razreda A letos ponudili od 165 do 175 evrov, za kakovost B 1 od 150 do 160 in za kakovost B 2 od 140 do 145 evrov za tono. Ceno za krmno pšenico so prepustili trgu. Kmetje so na pogajanjih za najboljšo pšenico zahtevali 180 evrov, za B 1 160, za B 2 150 in za krmno pšenico 140 evrov.

...za A so bili prekratki za 5 EUR, za B1 so se izpogajali, za B2 pa spet prekratki za 5 EUR...
...meni se pa to zdi kar dober izplen za kmete!
Aggressor
# 07.09.2018 ob 13:42
1. Podnebne spremembe so dejstvo in uspešen kmet bo tisti, ki se bo znal pravočasno in dobro prilagajati. Čimprej na ječmen, če je v tem priložnost.

2. V tujini se že razvijajo robotizirane kmetije s pridelki, gensko spremenjenimi s CRISPRjem. Nisem ekspert, ampak vprašanje, koliko se takim sploh splača konkurirati. Mogoče je bolje iskati druge tržne niše.
HOR
# 07.09.2018 ob 12:39
Od 1960 do 2010 se je globalni letni pridelek žit povečal za več, kot 3 x, iz 640 millijonov ton na 2.2 milijarde ton...
V najtoplejšem letu 2016 je bil pridelek rekorden, sedaj po dveh letih ohlajanja globalnih temperatur po močnem toplem naravnem pojavu El Nino leta 2016 pa je letošnji globalni pridelek vsled slabih vremenskih pogojev stagniral na stanje izpred nekaj par let...
tjaška.s
# 07.09.2018 ob 11:26
Še več subvencij od države, da se še več traktorjev kupi?
josh k.
# 07.09.2018 ob 11:06
Če je kmet kolikor toliko podjeten potem ni krize.
Če je pa samo kmet, potem pa gara in životari.
samo.jug
# 07.09.2018 ob 14:43
Ja, kaj je pa zdaj spet? Če so jim cene premale pri nas, pa naj prodajajo svoj pridelek v Avstriji ali Madžarski ali Italiji. Aja, to pa ne bo šlo, ker tam bi jim plačali še manj. Če je tako, potem naj ne jamrajo, da so jim slabo plačali. Noben delavec ne dobi take zaščite (razen zdravnikov) od države kot ravno kmetje.
RenatoP
# 07.09.2018 ob 10:50
Ja je bila pa letina jabolk toliko boljsa. Vreme je vreme kmetijstvo je kmetijstvo. Saj poznate tisto nikoli vseh jajc v eni kosari. S tem da danes obstajajo zavarovalnice.
Kazalo