Namestnik generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel je ob predstavitvi poročila pojasnil, da je misija navedla 19 priporočil. Navedli so nekatera področja, ki bi jih bilo mogoče izboljšati, pri čemer je misija zlasti poudarila pomen koordinacije področja pripravljenosti. Priporočili so krepitev obstoječega koordinacijskega telesa in sistema, ob tem pa poudarili, da bi morala biti njegova prvenstvena naloga dokončanje že začetega revidiranja državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči.

Potreba po razvoju strategije monitoringa v vseh fazah pred nesrečo in po njej
Kot ena pomembnejših ugotovitev je bila poudarjena potreba po razvoju celovite strategije monitoringa v vseh fazah med morebitno jedrsko nesrečo in po njej, prav tako pa tudi drugih podrobnejših postopkov glede ukrepanja v poznejših fazah po nesreči. Misija je ugotovila, da država redno vadi svojo pripravljenost na nesreče v jedrski elektrarni, predlagala pa je redne vaje tudi za druge morebitne radiološke nesreče. Med drugim so tudi poudarili pomen spremljanja družbenih omrežij ob morebitni nesreči, da se ne bi širile napačne informacije, je dejal Dervodel.

Misija je v osnutku poročila tudi pohvalila vlado, ki veliko sredstev namenja sistemu pripravljenosti na vseh ravneh. Ugotovila je, da je večina organizacij, vključenih v sistem odziva na jedrsko ali radiološko nesrečo, razvila načrte za odziv z opredelitvijo nalog in odgovornosti. V številnih primerih pa so bili ti načrti tudi preizkušeni prek različnih usposabljanj in vaj, zlasti za primer nesreče v jedrski elektrarni.

Dobra praksa: sistem regijskih centrov za obveščanje
Obenem so poudarili tudi nekaj dobrih praks, med katere sodi sistem regijskih centrov za obveščanje, ki omogoča pravočasno opozarjanje interventnih ekip na možnost prisotnosti nevarnih virov v primeru intervencije in medresorski komunikacijski sistem za tovrstne nesreče. Med misijo so opazili tudi odlično sodelovanje med vsemi vpletenimi organizacijami.

Direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar je povedal, da je misija Sloveniji postavila ogledalo glede trenutne pripravljenosti, zato morajo zdaj na podlagi ugotovitev misije pripraviti akcijski načrt, s katerim bodo ugotovljene pomanjkljivosti izboljšali ter na ta način pripravljenost celotnega sistema dvignili na višjo raven. Določene izboljšave sistema se pri nas že izvajajo, za izvajanje drugih pa bo morala vlada sprejeti ta akcijski načrt, je še dejal Stritar.