Samo na Koroškem je orkanski veter poškodoval več kot 140.000 kubičnih metrov lesa. Foto: BoBo
Samo na Koroškem je orkanski veter poškodoval več kot 140.000 kubičnih metrov lesa. Foto: BoBo
Sečovlje
Ponedeljkov prizor iz Sečovelj. Foto: BoBo/Peter Uhan
Ljubljana
Ponoči se bo jugozahodni veter znova krepil in bo v drugem delu noči in v petek dopoldne predvsem na severovzhodu ter na Notranjskem dosegal hitrost do okoli 70 kilometrov na uro. Foto: BoBo/Borut Živulović
Sanacija plazu nad Krnico se zamika
Škoda na kmetijskih pridelkih visoka
Po vetrolomu pospešeno sekanje dreves
Kako se pripraviti na visoke vode?

Ob tem se je zahvalil vsem, ki so in še pomagajo prizadetim. Županja Romana Lesjak pričakuje pomoč države pri sanaciji.

Orkanski veter in narasle vode so v črnjanski občini povzročili veliko škode na cestni infrastrukturi in vodotokih, odkrite so strehe več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožili so se plazovi, zaradi obsežnega vetroloma je prizadet gozd, še vedno so neprevozne nekatere ceste, nekateri pa še nimajo zagotovljene dobave električne energije.

Škoda še ni ocenjena, zagotovo pa gre za nekaj 100.000 evrov škode, morda celo blizu enega milijona evrov, je dejala Lesjakova. Ob tem je poudarila, da še vedno niso sanirali škode, ki je nastala ob ujmah v letih 2010, 2012 in 2014, pa jih je besnenje narave znova prizadelo.

Pahor je poudaril, da so že ob preteklih ujmah, kot so hude poplave in žled, potekali pogovori o tem, da je dozorel čas, da država pomembno investira v regulacijo infrastrukture in v vse, kar je treba za to, da bi omejila razsežnosti škod, ki nastajajo v takšnih vremenskih pojavih, ki niso več zelo redki, ampak so postali stalnica.

Poškodovanega veliko lesa
V telefonskem pogovoru z županjo občine Solčava Katarino Prelesnik se je Pahor seznanil tudi z razmerami na območju Zgornje Savinjske in Logarske doline, ki je bilo v nedavnem neurju med najbolj prizadetimi.

V Mežiški dolini je poleg prizadete cestne in vodne infrastrukture ter zasebnih poslopij prizadeto tudi gospodarstvo. Med drugim je za dlje časa obstala proizvodnja v podjetjih skupine Tab Mežica, najdlje so bili brez električne energije v proizvodnji industrijskih baterij v Žerjavu, in sicer do srede popoldne.

Na Koroškem je orkanski veter po zadnjih podatkih slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije poškodoval več kot 140.000 kubičnih metrov lesa. "Ko bo mogoče pregledati celotno območje, tudi višje lege, bo obseg škode gotovo višji, predvsem v krajevni enoti Črna na Koroškem," je ocenil vodja območne enote Milan Tretjak.

V občini Solčava je večina cest v Logarski dolini še vedno prevozna le za intervencijska vozila. V noči na četrtek je močan veter razkril strehe še na nekaj poslopjih.

Na Kočevskem je neurje najbolj opustošilo osnovno šolo in telovadnico v Stari Cerkvi. Na objektih, ki so pred štirimi leti pogoreli in so jih morali v celoti prenoviti, je zdaj odneslo večji del ostrešij, tako da je po prvih ocenah škode za kar 200 tisoč evrov. Pouk je v četrtek sicer tam že potekal normalno, dokončno popravilo ostrešij, ki so jih pokrili le za silo, pa se bo zaradi priprave projekta in obveznega razpisa precej zavleklo, je poročal Radio Slovenija.


Brez elektrike še 800 uporabnikov
V vsej državi je trenutno brez elektrike še približno 800 uporabnikov. Na območju Elektra Ljubljana je teh trenutno 585, na območju Elektra Celje jih je bilo ob 18. uri 146, na območju Elektra Maribor pa so imeli ob 16. uri 87 uporabnikov brez oskrbe z električno energijo.

Izpad električne energije nekaj težav povzroča tudi pri vodooskrbi. Porabniki pitne vode iz vodovodnih sistemov Loški Potok in Gora morajo tako vodo, ki jo uporabljajo v prehrambne namene, prekuhavati.
Cesta Šmarje-Dragonja delno odprta
Vsaj za izmenično enosmeren promet so usposobili cesto Šmarje-Dragonja, ki so jo v ponedeljek zvečer zaprli zaradi podrtega drevja in zemeljskega plazu. Po podatkih prometnoinformacijskega centra so na Gorenjskem še vedno zaprte ceste Rudno-Nemški Rovt, Zgornje Jezersko-prehod Jezersko in prelaz Jezersko, na Koroškem in Savinjskem sta zaprta odseka Sleme-Koprivna in prelaz Pavličevo sedlo, na ljubljanskem Barju pa cesta Podpeč-Črna vas.


V petek oblačno in deževno
Ponoči se bo jugozahodni veter ponovno krepil in bo v drugem delu noči in v petek dopoldne predvsem na severovzhodu ter na Notranjskem dosegal hitrost do okoli 70 kilometrov na uro, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso). V petek bo oblačno in v večjem delu Slovenije deževno. Zvečer in v noči na soboto se bo meja sneženja v notranjosti Slovenije spustila do nižin, na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. V soboto zjutraj bodo padavine povsod ponehale, najpozneje na zahodu.

Močan veter je po večjem delu Slovenije odkrival strehe, med katerimi so številne še vedno azbestne. Ker azbest lahko negativno vpliva na zdravje, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozorili, da je pri ravnanju z njim treba biti izjemno previden. Škodljiva vlakna, ki pridejo v pljuča, povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč ter poprsnice, azbest pa povzroča tudi rakava obolenja pljuč, poprsnice, potrebušnice, grla in jajčnikov. Zato je treba paziti, da se material, ki vsebuje azbest, ne poškoduje. Sanacijo, odstranjevanje in rušenje pa je treba prepustiti usposobljenim strokovnjakom.


Sanacija gozdov po vetrolomu
Državno gozdarsko podjetje Slovenski državni gozdovi bo pospešeno začelo sečnjo dreves, poškodovanih v obsežnem vetrolomu ta teden, je napovedal kmetijski minister Dejan Židan. Cilj je, da se vsa poškodovana drevesa iz državnih gozdov pospravijo do maja.

Ministru Židanu so vodilni v Slovenskih državnih gozdovih zagotovili, da so pripravljeni na odpravo škode, ki je nastala zaradi obsežnega vetroloma ob viharnem jugozahodniku ta teden. Po posrednih ocenah naj bi veter poškodoval za okoli 500.000 kubičnih metrov lesa.

V družbi so po ministrovih besedah prilagodili načrte, tako da bodo v ponedeljek njihove ekipe že odpirale gozdne prometnice. V nadaljevanju naj bi se pospešeno začela sečnja poškodovanih dreves. Cilj je, da se vsa ta drevesa iz državnih gozdov umaknejo do maja.

Sanacija plazu nad Krnico se zamika
Škoda na kmetijskih pridelkih visoka
Po vetrolomu pospešeno sekanje dreves
Kako se pripraviti na visoke vode?