Švedski gozdarski strokovnjaki so Slovenijo obiskali z namenom, da se seznanijo s pristopi pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih uporabljajo slovenski gozdarji. Foto: Gozdarski inštitut Slovenije/Peter Železnik
Švedski gozdarski strokovnjaki so Slovenijo obiskali z namenom, da se seznanijo s pristopi pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih uporabljajo slovenski gozdarji. Foto: Gozdarski inštitut Slovenije/Peter Železnik

50 odstotkov švedskih gozdov je v zasebni lasti posameznikov, 25 odstotkov jih je v lasti zasebnih podjetij, 14 odstotkov gozdov je v lasti javnih podjetij, trije odstotki so v lasti države. Preostalih 8 odstotkov je v rokah druge vrste zasebnih ali javnih lastnikov.

Clas Fries in Carl Appelqvist, švedska gozdarska strokovnjaka, se veselita nadaljnjega sodelovanja s slovensko gozdarsko stroko. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Švedska je med petimi vodilnimi izvozniki papirja, žaganega lesa in celuloze na svetu.

V Švedskih gozdovih 40 odstotkov lesne zaloge predstavlja smreka, 38 odstotkov rdeči bor in 12 odstotkov breza. Šest odstotkov je drugih listnatih dreves, trije odstotki lesne zaloge so odmrla drevesa, en odstotek je ameriškega obalnega bora.

Skupna tako švedski kot slovenski gozdarski stroki sta tudi motiviranost za premišljeno upravljanje gozdov in intenziven znanstveni razmislek o prilagajanju gozdov na nove, toplejše podnebne razmere. Osemčlanska švedska delegacija je slovenske gozdove obiskala oktobra, za MMC sta o švedskih gozdovih, gozdarstvu in z njim povezanem gospodarstvu spregovorila gozdarska strokovnjaka Carl Appelqvist in Clas Fries.


Kakšno je bilo preteklo poletje za švedske gozdove?
Appelqvist: Poletje je bilo zelo sušno in vroče, imeli smo nekaj res hudih požarov. To poletje je bilo pravzaprav zelo slabo, pri obvladovanju ognja so nam priskočile na pomoč tudi druge evropske države. Težave smo imeli z regeneracijo gozda, saj je bilo vreme presuho in številne sadike, ki smo jih posadili, niso preživele.

Fries: Približno deset odstotkov sadik ni preživelo, a pri 15 milijonih sadik, kolikor jih posadimo na leto, je to kar veliko. Stanje je bilo najbolj kritično konec julija, ko je bilo vreme ekstremno suho, a zahvaljujoč pomoči drugih držav in dežju, ki se je sčasoma le pojavil, smo požare pogasili.
Je tako vroče poletje že posledica podnebnih sprememb ali se tovrstna poletja na Švedskem redno pojavljajo?
Fries: Statistike kažejo, da se povprečna temperatura v naši državi zvišuje. V zadnjih 25 letih se je povprečna temperatura zvišala za eno stopinjo, kar je precej.
Appelqvist: Vedno je težko reči, kaj pomeni eno poletje. Toda vemo, da so podnebne spremembe prisotne in mislim, da bodo taka poletja v prihodnosti vse pogostejša. Pojavlja se vse bolj toplo in suho vreme in na to se moramo pripraviti. To pomeni pripravljenost na večjo požarno ogroženost poleti. Zaradi vse milejših zim pa se moramo pripraviti tudi na to, da bodo dela v gozdu otežena. Zemlja v takih pogojih je vlažna in blatna in otežuje vožnjo forwarderjem in harvesterjem. Pričakujemo vse več vetrolomov in snegolomov. Najprej moramo biti sicer dobro pripravljeni za gozdne požare poleti, a moramo začeti tudi planirati sestavo gozdov za nove razmere.
Fries: Avgusta pred štirimi leti smo imeli res velik gozdni požar in po tistem smo se začeli resno pripravljati na takšne razmere. Kako zagotoviti boljšo organizacijo in sodelovanje med občinami, kako najučinkoviteje dodeliti sredstva, kako izboljšati usposobljenost gasilcev? Veliko dela na tem področju smo že opravili, veliko nas še čaka. Nekateri menijo, da bi morali spremeniti pristop v gozdarstvu in uvesti več listnatih gozdov. Kar pa v suši, kot je bila letošnja, ne bi niti malo pomagalo, saj je visoka požarna ogroženost na Švedskem trajala več kot mesec. V takem primeru je vseeno ali imaš v gozdnih sestojih smreko, bor ali listnata drevesa.

Ali na Švedskem morda že testirate tujerodne vrste dreves, ki bi lahko bile bolj odporne proti podnebnim spremembam?
Fries: Ne, nismo zasadili testnih nasadov tujih drevesnih vrst, čeprav nekateri menijo, da bi bile lahko določene tujerodne vrste odpornejše na toplejše podnebje. Vendar pri tem nekoliko oklevamo, saj uvajanje tujerodnih vrst predstavlja določeno tveganje. Če bi se uvajanja tujerodnih vrst vendarle lotili, bi morali to zelo dobro načrtovati, od manjših do večjih eksperimentov. Pa tudi to morda ni najboljši način. Za zdaj menimo, da je bolje, da usmerimo gospodarjenje z gozdovi k ustvarjanju bolj odpornih gozdov na različne ujme.

V smislu večje raznolikosti drevesnih vrst?
Appelqvist: Ja, to je stvar, ki jo želimo priporočiti lastnikom gozdov: da razporedijo tveganje in ne sadijo le smreke, temveč da uporabljajo različne vrste, ko pomlajujejo svoje gozdove, tako pridobiš mešane sestoje in bolj raznoliko gozdarstvo. Gre tudi za to, kako oblikuješ gozd, da so drevesa bolj stabilna, ko pridejo ujme. To so stvari, ki jih svetujemo lastnikom gozdov.

Koliko lastnikov gozdov je na Švedskem?
Appelqvist: Imamo 350.000 lastnikov gozdov.

Fries: V Sloveniji je povprečna površina lastniške gozdne parcele 2,5 ha, na Švedskem pa 45 ha. Pri nas imamo na jugu države manjše, na severu pa večje parcele.
Se vam zdi velika razdrobljenost gozdnih parcel problematična?
Fries: Pravzaprav gre za ideološko vprašanje. A menim, da se pri nas večina ljudi strinja, da je veliko število lastnikov gozdov dobro, saj je v tem že zajeta prerazporeditev tveganj. Zahvaljujoč pristojnim organizacijam so lastniki gozdov tudi dobro podkovani.
Appelqvist: Problem, ki ga imamo, je v tem, da nekateri lastniki ne živijo na svojih parcelah. Živijo npr. na jugu države, gozdno parcelo pa imajo na severu. Zgodi se nevihta, polomi drevja, lastniki, ki živijo na drugem koncu države, pa tega niti ne vedo. Nato pride lubadar, katerega populacija lahko zaradi podrtih dreves hitro naraste. Tu lahko nastane težava, če so lastniki gozdov premalo odzivni.
Kako zelo pomembni so švedski gozdovi za švedsko gospodarstvo?
Fries: Zelo so pomembni. S prihodki gozdarske industrije kupujemo nafto in elektroniko.

Appelqvist: Izvažamo stavbni les, celulozo za izdelavo papirja, papirne izdelke iz mehkega in grobega papirja za izdelavo paketov, kar je dandanes, ko je vse več spletnih nakupov, zelo donosno. Na Švedskem izdelamo tudi veliko papirnate embalaže za hrano. Celulozna in papirnata industrija sta v rokah zasebnih podjetij, a zaposlujeta ogromno ljudi in plačujeta davke. Po ekonomskem izračunu so prihodki te industrije enaki odhodkom za nafto in nakupom elektronike.

Kaj pa pohištvo?
Appelqvist: Pomembni so tudi za pohištveno industrijo, a ne tako zelo. Saj ta potrebuje predvsem trd les, česar pa nimamo tako veliko.

Katere drevesne vrste prevladujejo na Švedskem?
Appelqvist: Smreka in rdeči bor, seveda imamo tudi listavce, a jih je le 15 odstotkov, prevladujejo iglavci.
Ste po nekajdnevnem obiskovanju slovenskih gozdov opazili kakšne dobre prakse, ki bi jim bilo vredno slediti, ali kaj, kar bi nam predlagali v izboljšanje?
Appelqvist: Mislim, da sta si gozdarstvi na Švedskem in v Sloveniji precej različni. Tu pri vas je precej drugačen teren, drugačna gozdna tla. Mislim, da s svojimi gozdovi dobro ravnate, kakor mi dobro ravnamo s svojimi. A na Švedskem potrebujemo nekaj sprememb in mislim, da se lahko nekaterih stvari naučimo od vas in jih prenesemo na Švedsko, da bi svoje gozdove razvili v smislu raznolikosti. Razmišljamo o dolgoročnejšem projektu, skozi katerega bi sodelovali in se učili drug od drugega.
Fries: Mi svoje gozdove upravljamo popolnoma drugače kot vi, a to je predvsem zaradi zelo drugačnih pogojev. Že biološko gledano v naših gozdovih prevladujejo določene vrste, pri vas pa druge. A dobili smo kar nekaj navdiha. Ne toliko v smislu, kako upravljati gozdove, ampak kako zagotoviti učinkovitejše upravljanje. Pri nas je v gozdarstvu manj ljudi in opravijo manj dela.

Appelqvist: Drži, pri vas je v gozdarstvu zaposlenih več ljudi, Zavod za gozdove svetuje lastnikom gozdov in načrtuje upravljanje gozdov. Na Švedskem morajo lastniki za tovrstno načrtovanje plačati, hkrati pa k načrtovanju niso obvezani. Zato mislim in upam, da bomo nekatere stvari, s katerimi smo se seznanili, uporabili na Švedskem, čeprav je naš položaj precej drugačen.

Kako odprti so vaši gozdovi za kampiranje, turiste, športne aktivnosti?
Appelqvist: Naši gozdovi so zelo odprti, lahko greš v gozd in počneš, kar želiš. Tudi v zasebnem gozdu lahko postaviš šotor, a le za eno noč. Na enem mestu torej ne moreš ostati za vedno, za eno noč pa lahko. Dovoljeno je nabiranje jagodičevja in gob. Lov pa je rezerviran za lastnika gozda, torej na svoji gozdni parceli lahko loviš in ribariš.

Fries: Če si lastnik gozdne parcele, potem imaš pravico do lova in ribolova. A večinoma se lastniki povežejo v večja združenja in lovijo in ribarijo skupaj, posledično tudi na večjem območju.

Ali poznate pri izkoriščanju gozdnih dobrin kakšne omejitve?
Fries: Ne, nabirate lahko katere koli gobe in gozdne sadeže, kolikor jih želite. Lahko jih tudi prodajate. Večino gozdnih sadežev, rekel bi okoli 80 odstotkov, v švedskih gozdovih poberejo tujci. Večinoma prihajajo iz Ukrajine, Rusije in Poljske in jih nato prodajajo.

Appelqist: A to ne predstavlja nobenega problema, to je dovoljeno. Vsi se po gozdu lahko sprehajajo svobodno. Ne smete pa povzročati škode. Ni dovoljeno lomiti vej z dreves, za to bi morali vprašati lastnika, ali vam dovoli nalomiti veje in z njimi zakuriti ogenj. Če pa s tal poberete veje, ki so že odmrle, potem je to v redu, ne smete pa poškodovati drevesa. Naš zakon pravi, da imajo vsi ljudje pravico obiskati gozd in ga "uporabljati", dokler ne povzročajo škode lastniku gozda.

Fries: Želel bi še poudariti, da je na Švedskem pobran zelo majhen delež gozdnih sadežev, kljub številnim nabiralcem. Zato ne poznamo nobenih omejitev glede količine.

Oktobra je v okviru priprav bilateralnega projekta, ki ga koordinira Peter Železnik z Gozdarskega inštituta Slovenije, naše gozdove obiskala delegacija švedskih gozdarjev. Osemčlanska skupina gozdarskih strokovnjakov iz druge najbolj gozdnate države v Evropi je obiskala tretjo najbolj gozdnato državo z namenom, da se seznanijo s pristopi pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih uporabljajo slovenski gozdarji. Med drugim so si ogledali Pahernikove gozdove in najvišjo smreko v srednji Evropi. Skupino gostov s Švedske so sestavljali strokovnjaki tamkajšnje agencije za gozdove, gozdarskega inštituta, državnega podjetja Švedski gozdovi in Fakultete za gozdarstvo Univerze za kmetijske znanosti (SLU).

50 odstotkov švedskih gozdov je v zasebni lasti posameznikov, 25 odstotkov jih je v lasti zasebnih podjetij, 14 odstotkov gozdov je v lasti javnih podjetij, trije odstotki so v lasti države. Preostalih 8 odstotkov je v rokah druge vrste zasebnih ali javnih lastnikov.

Švedska je med petimi vodilnimi izvozniki papirja, žaganega lesa in celuloze na svetu.

V Švedskih gozdovih 40 odstotkov lesne zaloge predstavlja smreka, 38 odstotkov rdeči bor in 12 odstotkov breza. Šest odstotkov je drugih listnatih dreves, trije odstotki lesne zaloge so odmrla drevesa, en odstotek je ameriškega obalnega bora.