V zadnjih 25 letih je Slovenija izgubila 85 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
V zadnjih 25 letih je Slovenija izgubila 85 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

85.000 hektarjev je za Slovenijo, ki ima v uporabi 500.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, zelo velika številka. Pričakovano je bilo, da se zarasejo nekatera zemljišča, ki so neprimerna za strojno obdelavo, saj ekonomika obdelave na teh zemljiščih ne prenese visokih stroškov. Se pa tudi ta območja počasi revitalizirajo, z drugimi načini rabe, predvsem s pašo, ki lahko del teh površin reši nazaj. Velika skrb pa so površine, ki so trajno izgubljene. To so pozidane površine, ki jih je bilo veliko preveč, in to na območjih, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo. To je žalostna zgodba razvoja te države.

Branko Ravnik, KGZS

Izguba najboljših kmetijskih zemljišč na območju Braslovč pri načrtovani gradnji hitre ceste tretje razvojne osi in pri gradnji proizvodne cone na območju občine Hoče - Slivnica ter apetiti po najboljših zemljiščih na območju Slovenske Bistrice kažejo, da varovanje kmetijskih zemljišč ni učinkovito, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič. Na zbornici zato pričakujejo, da bo imel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS dejavnejšo vlogo pri zaščiti zemljišč.

Direktor zbornice Branko Ravnik je navedel, da je bil v tem času narejen avtocestni križ, skoraj vsaka občina je dobila svojo obrtno oz. proizvodno cono, mesta pa so se razširila. "Pozidava zemljišč je potekala predvsem v ravninskem delu, slabša kmetijska zemljišča pa so se zaraščala," je opozoril.

Pomemben prenos znanja na kmetije
Vodilni KGZS-ja so napovedali, da bodo letošnje dejavnosti usmerili v krepitev delovanja zbornice in odzivnosti na aktualno problematiko. Povečati si želijo medinstitucionalno sodelovanje za učinkovitejši prenos znanja na kmetije in ozaveščati slovenskega potrošnika o prednostih lokalno pridelane hrane, je poudaril Ravnik.

Na področju skupne kmetijske politike bodo krepili dejavnosti v podporo učinkovitejšemu črpanju sredstev, začela pa se bo tudi razprava o usmeritvah v naslednjem programskem obdobju. Pri tem bo ključno, tako Ravnik, da se upoštevajo značilnosti slovenskega prostora in kmetijstva, ki deluje na območju z omejenimi dejavniki, ki je razdrobljeno, ki ima neugodno lastniško strukturo, ki je majhno po obsegu.

Tržni položaj primarnih pridelovalcev
"Po strukturi in značilnostih prostora smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami drugačni, to drugačnost je treba upoštevati v še večji meri kot danes. Usmeritev v popolno proizvodno nevezanost za Slovenijo pomeni pritisk na zmanjšanje obsega pridelave kmetijstva," je še opozoril Ravnik.

V novem letu bo po njegovih besedah ena pomembnih usmeritev priprava koncepta, s katerim bi izboljšali tržni položaj primarnih pridelovalcev. Zbornica bo nadgradila projekt Kupujmo domače in se dejavno vključevala v promocijo slovenske pridelave in predelave z že tradicionalnimi dogodki. Prenovo bo doživela tudi spletna stran zbornice in zbornično glasilo Zelena dežela.

Vodstvo zbornice v novem letu pričakuje tudi več dejavnosti države, ki bi zmanjšale breme škod po divjadi, s katerimi se spoprijema kmetijstvo.

85.000 hektarjev je za Slovenijo, ki ima v uporabi 500.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, zelo velika številka. Pričakovano je bilo, da se zarasejo nekatera zemljišča, ki so neprimerna za strojno obdelavo, saj ekonomika obdelave na teh zemljiščih ne prenese visokih stroškov. Se pa tudi ta območja počasi revitalizirajo, z drugimi načini rabe, predvsem s pašo, ki lahko del teh površin reši nazaj. Velika skrb pa so površine, ki so trajno izgubljene. To so pozidane površine, ki jih je bilo veliko preveč, in to na območjih, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo. To je žalostna zgodba razvoja te države.

Branko Ravnik, KGZS